Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (1.551-1.575)



  1.      izčnica  -e ž (ọ̑) 1. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro: dati, povedati iztočnico; na iztočnico se prižge luč / gledališka, odrska iztočnica 2. publ. osnova, izhodišče: članek je iztočnica za debato / iskati politične iztočnice za nastop proti opoziciji 3. redko geslo: politična, propagandna iztočnica / razporeditev iztočnic v slovarju ◊ biblio. prva beseda značnice
  2.      izk  -óka m ( ọ́) 1. glagolnik od iztekati, izteči: iztok vode iz cevovoda / jezero nima iztoka 2. kraj, prostor, kjer kaj izteka: napraviti v posodi iztok / potok je iztok podzemeljskega jezera / od izvira do iztoka izliva 3. med. kar se izteka iz telesa pri vnetju: gnojen iztok; iztok iz rane, ušes / beli iztok beli tok 4. zastar. vzhod: veter piha od iztoka / proti iztoku se širi ravnina
  3.      izlči  -lčem [o] dov., izlci izlcite in iztolcíte; izlkel izlkla (ọ̑) 1. s tolčenjem spraviti iz česa: iztolči opeko iz zida 2. s tolčenjem narediti, izoblikovati: iztolči luknjo v zid ♦ um. iztolči ornament izlčen -a -o: iztolčen relief; meč s srebrnimi iztolčenimi ročaji
  4.      iztopotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) ekspr. s topotanjem doseči, da kdo zapusti določen prostor: iztopotati predavatelja iz razreda / iztopotati igralca z odra
  5.      iztovárjanje  -a s (á) glagolnik od iztovarjati: iztovarjanje blaga; iztovarjanje pšenice iz vagona / iztovarjanje ladje
  6.      iztovárjati  -am nedov. (á) spravljati kaj s prevoznega sredstva: iztovarjati blago z ladje; iztovarjati bale papirja s kamiona; iztovarjati pošto na letališču / iztovarjati ladjo raztovarjati / publ. ladja iztovarja v Kopru
  7.      iztovorítev  -tve ž () glagolnik od iztovoriti: iztovoritev blaga
  8.      iztovóriti  -im tudi iztovoríti -ím dov., iztovóril (ọ̄ ọ̑; í) 1. spraviti kaj s prevoznega sredstva: iztovoriti prtljago; iztovoriti blago z ladje / iztovoriti ladjo raztovoriti 2. ekspr. spraviti koga s prevoznega sredstva, navadno s posebnim namenom: zapornike so iztovorili pred policijsko postajo iztovóriti se, tudi iztovoríti se izkrcati se: turisti so se iztovorili na vzhodnem obrežju Nila iztovórjen -a -o tudi iztovorjèn -êna -o: iztovorjeno blago
  9.      iztoževáti  -újem nedov.) s tožbo dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: iztoževati preživnine, terjatve
  10.      iztožítev  -tve ž () glagolnik od iztožiti: iztožitev dolga, terjatve
  11.      iztožíti  in izžiti -im dov. ( ọ́) s tožbo doseči, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: tožil je in iztožil; iztožiti dolg, terjatev / iztožiti pravico do poti čez travnik / iztožila je dolžnika iztožíti se in izžiti se knjiž., redko povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: iztožil se mu je izžen -a -o: iztožena terjatev
  12.      iztožljív  -a -o prid. ( í) jur. ki se da iztožiti: iztožljiv dolg; iztožljiva obveznost
  13.      iztožljívost  -i ž (í) jur. značilnost, lastnost iztožljivega: iztožljivost obveznosti, terjatve
  14.      ízvenprosren  -rna -o [vǝn in ven] prid. (-ọ̑) publ. prostorsko neopredeljen, neodvisen od prostora: umetnost pojmuje kot družbeno nepogojen, izvenčasoven in izvenprostoren pojav
  15.      izvzétost  -i ž (ẹ̑) stanje izvzetega: izvzetost iz celote
  16.      izzvitorépiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr., redko z zvijačo priti do česa: stvar si je izsilil in izzvitorepil
  17.      izžétost  -i ž (ẹ̑) značilnost izžetega: izžetost limone
  18.      izžítost  -i ž () knjiž. značilnost izžitega: izžitost obraza
  19.      jágnjetov  -a -o (á) pridevnik od jagnje: jagnjetova koža
  20.      jájčastolísten  -tna -o prid. (á-) bot. ki ima jajčaste liste: jajčastolistna rastlina
  21.      janzenístovski  -a -o prid. () redko janzenističen: janzenistovski duhovnik / janzenistovske zmote
  22.      jástog  -a m () velik morski rak z zelo okusnim mesom: kuhan jastog; zaščitena obalna področja za gojitev jastogov in ostrig
  23.      toma  prisl. (ā) redko v jatah: ribe so jatoma potovale proti severu
  24.      jedrnátost  -i ž (á) lastnost, značilnost jedrnatega: jedrnatost poročila / jedrnatost izražanja
  25.      jedrovítost  -i ž () star. jedrnatost: jedrovitost v izražanju / jedrovitost dialoga

   1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA