Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (15.376-15.400)



  1.      nekrobióza  -e ž (ọ̑) med. postopno prenehavanje življenjskih procesov v delu organizma, odmiranje: nekrobioza tkiva
  2.      nèkrščánski  -a -o prid. (-) ki ni krščanski: nekrščansko mišljenje / nekrščanska dežela / dali so mu nekrščansko ime // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nekrščanski naval na cestah / plačevati mu je moral nekrščanske obresti zelo visoke nèkrščánsko prisl.: ravnati nekrščansko
  3.      nèkŕščen  -a -o prid. (-ŕ) ki ni krščen: nekrščen otrok / umrl je nekrščen ∙ ekspr. točiti nekrščeno vino (naravno) vino, ki mu ni dodana voda
  4.      néktar  -ja m (ẹ̑) 1. v grški mitologiji pijača, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo; pren. kelih strupa in kelih nektarja // knjiž., ekspr. zelo sladka alkoholna pijača: natočil si je tega nektarja / nektar življenja 2. bot. sladka tekočina, ki jo izločajo posebne žleze, navadno v cvetu: izločati nektar; čebele nabirajo nektar
  5.      nèkultúrnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nekulturnega človeka: to dejanje kaže njeno nekulturnost / nekulturnost odnosov / odpraviti nekulturnost postrežbe
  6.      nèkúrjen  -a -o prid. (-ú) pog. ki ni ogrevan: nekurjen prostor; garaža je nekurjena
  7.      nèkvášen  -a -o tudi nèkvašèn -êna -o prid. (-; - -é) nasproten, drugačen od kvašenega: kvašeno in nekvašeno testo / nekvašeni kruh
  8.      nèláhek  -hka -o prid. (-á) nav. ekspr. ki ni lahek: spočita konja sta z lahkoto vlekla nelahek voz; nelahko breme / ima naporno, nelahko delo težko / nelahko vprašanje težko rešljivo
  9.      nèlép  -a -o prid. (-ẹ̑ -ẹ́) 1. ki ni lep: nelep, vendar prijeten človek; nelep obraz; nelepa zunanjost / to so pravzaprav nelepi, pusti kraji / dajati nelep zgled 2. ekspr. brezobziren, nepošten: nelepa konkurenca, kritika / tudi on je bil udeležen v tisti nelepi aferi // evfem. grd, slab: ukvarjal se je z nelepimi mislimi; nelepa zgodba nèlepó 1. prislov od nelep: nelepo govoriti o njem; nelepo se vesti 2. evfem., v povedni rabi izraža neprimernost česa: nelepo je, da mu ne pomagaš; nelepo je bilo, da ji nisi povedal
  10.      nèlepôta  -e ž (-ó) lastnost, značilnost nelepega: lepota in nelepota / ekspr. doživljal je nelepoto medsebojnih odnosov
  11.      nèliteráren  -rna -o prid. (-) ki ni literaren: neliterarni tokovi v umetnosti / neliterarni ustvarjalci / strokovne, neliterarne revije
  12.      nèljubézen  -zni ž (-ẹ̑) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od ljubezni: njuno vedenje je razkrivalo neljubezen; naj je bila to ljubezen ali neljubezen - minilo je / njena neljubezen ga je žalostila / s tem je dokazal svojo mlačnost in neljubezen do domovine pomanjkanje ljubezni
  13.      nèljudjé  -ljudí m mn., daj. nèljudém, tož. nèljudí, mest. nèljudéh, or. nèljudmí (-ẹ̑) ekspr. množina od nečlovek: v tistih težkih časih so ljudje postajali neljudje; prim. nečlovek
  14.      nèločljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da ločiti: neločljivi deli priprave / neločljiva zakonska zveza / glasovi v daljavi so bili neločljivi od streljanja / ekspr.: neločljiva prijatelja sta zelo velika, dobra; to je neločljiva celota nèločljívo prisl.: neločljivo povezan, zvezan s čim
  15.      nèlôvski  -a -o prid. (-ó) ki ni lovski: to je nelovsko ravnanje / lovski in nelovski psi
  16.      nèmálo  prisl. (-á) ekspr. 1. izraža nedoločeno visoko stopnjo: nemalo se je začudil, ko ga je zagledal; na svojo pisavo je nemalo ponosen; bilo ga je nemalo strah 2. izraža nedoločeno veliko število, količino, mero: igra je napisana z nemalo duhovitosti; nemalo je nesreč, ki jih je krivo prehitevanje
  17.      nèmálokrat  prisl. (-á) ekspr. velikokrat, večkrat: to pot sem nemalokrat prehodil
  18.      nemára  prisl. () star. morda, mogoče: star je nemara petdeset let; če bi bil tukaj, bi ga nemara spoznal / elipt. nemara da bo letos dosti gostov
  19.      nemáren  -rna -o prid., nemárnejši (á ā) 1. neskrben, malomaren, neprizadeven: biti nemaren delavec / nemarno opravljanje službe // ekspr. ki ne dela rad; len: nemaren človek; fant je zelo nemaren // nar. lenoben, mlahav: postajati zaspan in nemaren 2. slabš. umazan, zanemarjen: zagledala je staro in nemarno žensko / nemarna frizura, obleka neurejena / kot psovka kakšen pa si, umazanec nemarni 3. slabš. malovreden, ničvreden: on je nemaren človek; izogibal se je nemarnih žensk / imel je nemarne navade / govoriti nemarne besede nespodobne / kot psovka falot nemarni nemárno prisl.: nemarno hoditi; ženske so se nemarno pogovarjale; bil je nemarno oblečen; nemarno opravljeno delo nemárni -a -o sam.: nemarne so priganjali k delu; po nemarnem star. storiti kaj po nemarnem iz nepazljivosti; star. denar je po nemarnem zapravil lahkomiselno
  20.      nemárnica  -e ž () ekspr. nemarna ženska: ta nemarnica nikoli ne pospravlja / kot psovka zbudi se, nemarnica // evfem. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: to dekle ni nobena nemarnica
  21.      nemčúrski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na nemčurje: ti ljudje so nemčurski; nemčurska skupina ljudi / nemčurska tovarna
  22.      nèmerodájen  -jna -o prid. (-ā) pisar. nepristojen, nepooblaščen: za tak ukrep so nemerodajni / nemerodajno mnenje, stališče neodločilno
  23.      némesis  [-ezis] ž im. in tož. ed. (ẹ̑) knjiž., redko pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: doletela jih je strašna nemesis; prim. nemeza
  24.      neméti  -ím nedov., tudi némi (ẹ́ í) 1. postajati nem, tih: na starost je začel nemeti / ekspr. nemel je od strahu, začudenja // knjiž., redko molčati: ljudje so nekaj trenutkov nemeli, nato pa so se zaslišali klici 2. knjiž. tiho obstajati: kot brez življenja je nemela zasnežena pokrajina / podolgovat obraz je nemel v zaprašenem okviru
  25.      nèmíl  -a -o prid. (- -) 1. ki mu manjka miline, dobrote: nemil glas; njene nemile besede so ga vznemirile 2. star. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemil gospodar / nemila smrt, usoda / zapihal je mrzel, nemil veter neprijetenekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom nèmílo prisl.: nemilo soditi / nemilo je jokala zelo; sam.: knjiž., ekspr. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago; nekaj nemilega je v njegovem obrazu

   15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426 15.451 15.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA