Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (1.426-1.450)



  1.      hrestomatíja  -e ž () lit. knjiga z izbranimi krajšimi literarnimi sestavki ali odlomki, namenjena zlasti za pouk: latinska hrestomatija
  2.      hribovítost  -i ž () značilnost hribovitega: hribovitost dežele
  3.      hnski  -a -o prid. (ọ̑) v zvezi htonsko božanstvo, v grški mitologiji božanstvo, ki živi v podzemlju: olimpijska in htonska božanstva
  4.      humanístovski  -a -o prid. () zastar. humanističen: humanistovski učenjaki
  5.      íbitol  tudi ibil -a m (; ọ̑) raztopina bitumena v bencinu, organskem topilu za zaščitni premaz proti vlagi: premazati betonska tla z ibitolom
  6.      idealizátor  -ja m () kdor idealizira: idealizatorji kmečkega življenja
  7.      identifikátor  -ja m () knjiž. kdor identificira: identifikatorji oblike in vsebine / identifikator padlih
  8.      iluminátor  -ja m () um., v srednjem veku kdor slikarsko krasi rokopis: iluminator antifonarija ◊ teh. okno na vesoljski ladji ali batiskafu za opazovanje zunanjega prostora, okolja
  9.      iluminaren  -rna -o prid. (ọ̑) um. iluminatorski: iluminatorni okras listine
  10.      iluminátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na iluminatorje ali iluminacijo: te inicialke so narejene v isti iluminatorski šoli / iluminatorska umetnost
  11.      ilustrátor  -ja m () kdor ilustrira: knjižni ilustrator; ilustrator in karikaturist Hinko Smrekar / pisatelj je literarni ilustrator preteklosti
  12.      ilustrátorka  -e ž () ženska, ki ilustrira: dela pri založbi kot ilustratorka; ilustratorka otroških knjig
  13.      ilustrátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na ilustratorje: ilustratorsko delo
  14.      imitátor  -ja m () 1. kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemovalec, ponarejevalec: imitator znanih umetnin 2. knjiž. kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug; posnemovalec, oponašalec: imitator svojega vzornika / imitator živalskih glasov / slabš. epigoni in literarni imitatorji
  15.      imitátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na imitatorje: opravljati imitatorsko delo / imitatorske sposobnosti / razlika med imitatorsko in originalno poezijo
  16.      imperátor  -ja m () nav. ekspr. vladar (imperija): imperatorji in vojskovodje / fašistični imperator // zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Avgusta naprej
  17.      imperátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na imperatorje: imperatorska oblast / imperatorske težnje
  18.      improvizátor  -ja m () knjiž. kdor improvizira: bil je velik umetnik ter izreden improvizator / dober improvizator proslav / ekspr. ni bil sistematičen delavec, ampak le improvizator
  19.      improvizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na improvizatorje: ta umetnik ima improvizatorski talent / taka kulturna politika je preveč improvizatorska
  20.      improvizátorstvo  -a s () nav. ekspr. lastnost, značilnost improvizatorjev: ne more se otresti improvizatorstva / ta proizvodnja teži k improvizatorstvu
  21.      indikátor  -ja m () 1. navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa; kazalec, kazalnik: evidenca je dober indikator; pri določanju naklade je treba pretehtati vse indikatorje; indikator proizvodnega gibanja; zanesljiv indikator o kulturnih potrebah // ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni, obračunski indikatorji; indikator uvoza 2. kem. organsko barvilo, katerega barva se spreminja v odvisnosti od koncentracije vodikovih ionov: z indikatorji določati kislost tekočine; lakmus in drugi indikatorji ◊ strojn. indikator aparat, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata; teh. indikator za plin priprava za ugotavljanje prisotnosti določenega plina v plinski zmesi
  22.      indikátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na indikator: indikatorska vrednost pojava / indikatorski papir z indikatorjem prepojen papir / indikatorski diagram diagram, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata
  23.      indúktor  -ja m (ú) elektr. naprava ali del stroja, ki vzbuja magnetno polje za induciranje električne napetosti
  24.      infektológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za infekcijske bolezni: bolnika je pregledal tudi infektolog
  25.      inflaren  -rna -o prid. (ọ̑) fin. ki povzroča inflacijo: inflatorna emisija denarja

   1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA