Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (13.901-13.925)
- míkroklíma -e ž (ȋ-ȋ) agr. klima nižjih zračnih plasti na omejeni površini ali v določenem prostoru: proučevati mikroklimo njiv; hlevska mikroklima; uravnavati mikroklimo rastlinjaka ♪
- míkrokózmos -a m (ȋ-ọ̑) knjiž. svet posameznega bitja, stvari, svet v malem: organizem je mikrokozmos; človek prodira v nove svetove mikrokozmosa in makrokozmosa / odnosi atomov in jeder v mikrokozmosu // izkustveni svet človeka kot posameznika: mikrokozmos modernih ljudi / dijaško življenje je nekak mikrokozmos ◊ filoz. mikrokozmos po nekaterih teorijah odsev makrokozmosa v človeku ♪
- mikrolít -a m (ȋ) arheol. zelo majhno kamnito orodje iz mezozoika: najdba kremenastih mikrolitov ♪
- míkrolokácija -e ž (ȋ-á) urb. ožji kraj, prostor, določen za gradnjo: določiti mikrolokacijo opekarne // podrobna določitev kraja, prostora za postavitev, namestitev česa: mikrolokacija je odvisna od novega zazidalnega načrta ♪
- mikroskóp tudi mikroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) optična priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim očesom nevidnih stvari: opazovati celice z mikroskopom; mikroskop z veliko povečavo; objektiv mikroskopa / opazovati kaj pod mikroskopom ∙ ekspr. ogledati si zadevo pod mikroskopom natančno in vsestransko jo proučiti ♦ fiz. elektronski mikroskop ki uporablja namesto svetlobe curke hitrih elektronov; polarizacijski mikroskop ki uporablja polarizirano svetlobo; svetlobni mikroskop mikroskop; med. fluorescenčni mikroskop pri katerem se v fluorescenčni svetlobi pokaže poleg oblike tudi sestava opazovanega predmeta ♪
- mikroskópski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na mikroskop: mikroskopski preparat; mikroskopska slika / mikroskopski pregled tkiva; mikroskopska povečava; mikroskopsko opazovanje / mikroskopska tehnika 2. tako majhen, da se vidi le z mikroskopom: mikroskopski delci; mikroskopski organizem // ekspr. zelo majhen: pismo je bilo napisano z mikroskopskimi črkami / favorit ima le mikroskopsko prednost mikroskópsko prisl.: mikroskopsko preiskovati material; mikroskopsko drobna, majhna bitja; mikroskopsko malo prostora ♪
- mikstúra -e ž (ȗ) farm. tekoča zmes zdravil: piti, pripraviti miksturo; zdraviti z miksturo; grenka mikstura ◊ muz. orgelski register, ki da s pritiskom na tipko poleg osnovnega tona še dva ali več določenih dodatnih tonov ♪
- míl -a -o prid., miléjši (ȋ ȋ) 1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice // ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas, nasmeh; milo petje otrok / dan je bil jasen in mil; jesensko mila pokrajina / ekspr. mili spomini na mladost polni otožnosti, ganjenosti 2. poln dobrote, ljubeznivosti: dobil je milo ženo / mile besede so ga potolažile; sestrino milo srce / postal je milejši do njega // malo strog, malo hud: mil sodnik / mila kazen, sodba / nastopili so milejši časi / kriterij ocenjevanja je bil zelo mil 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: skozi veje je pronicala mila svetloba; letošnja zima je mila / milo podnebje podnebje brez hudega mraza in velike vročine /
epidemija je nastopila v mili obliki 4. ki vzbuja usmiljenje, ganjenost: mili vzdihi trpečih; milo ječanje ranjenca / mila prošnja 5. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom drag, ljub: vedno mu je bil zelo mil / to ji je mil spomin; najmilejša jim je domača pesem / v nagovoru: mili brat; čakam te, mila deklica; vznes. naša mila domovina 6. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) nejevoljo, nestrpnost: pusti ga vendar, za boga milega b) podkrepitev trditve: pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče / pog. majka mila, je bil hud ● zastar. pobirati mile darove za dobrodelne ustanove darove, denarne prispevke; ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom; ubrati milejše strune poskusiti s prijaznejšim, popustljivejšim ravnanjem
doseči svoj namen; pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; dela z njim po mili volji kakor hoče; ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. spati pod milim nebom na prostem mílo prisl.: milo se držati; milo gledati koga; zelo milo govori; milo jokati; sonce je milo sijalo; milo doneči zvonovi; milo proseče oči / ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen / v povedni rabi milo mi je to slišati ∙ ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen míli -a -o sam.: knjiž. njen mili je odšel; nekaj milega je v njegovem obrazu; vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu ♪
- milánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Milan, Milano: milanska stolnica ♦ gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; milanska omaka paradižnikova omaka z grahom in na koščke narezano gnjatjo, potresena s parmezanom; zgod. milanski edikt edikt rimskega cesarja Konstantina iz leta 313, s katerim je bilo krščanstvo dovoljeno ♪
- míliampêr -a m (ȋ-ȇ) fiz. enota za merjenje jakosti električnega toka, tisočina ampera: nameriti pet miliamperov (jakosti) ♪
- mílica -e ž (ȋ) zastar. draga, ljubljena ženska: postala je njegova milica / kot nagovor ne misli več na to, milica (moja) ♪
- milíčnik tudi míličnik -a m (ȋ; ȋ) uniformirani pripadnik uprave javne varnosti: miličniki so kmalu prišli; miličnik je zahteval, naj mu pokaže osebno izkaznico; obtoženec v spremstvu dveh miličnikov / prometni miličnik ♪
- milíčniški tudi míličniški -a -o prid. (ȋ; ȋ) nanašajoč se na miličnike ali milico: miličniška uniforma / miličniški avto; miličniška šola ♪
- milijárda -e ž (ȃ) 1. tisoč milijonov: odšteti od milijarde; milijarda petsto tisoč / v prilastkovi rabi: pet milijard frankov; tri milijarde ton // pog. vrednost toliko denarnih enot: izgube znašajo nekaj milijard; naš izvoz se je povečal za štiri milijarde za štiri milijarde dinarjev 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: v tem času je žarek preletel milijarde kilometrov / tam je na milijarde mušic ♪
- milijón -a m (ọ̑) 1. tisoč tisočev: šteti do milijon(a); dva milijona in pol / v prilastkovi rabi: posojilo znaša milijon dolarjev; knjižnica ima pol milijona knjig; več milijonov let; tudi nesklonljivo dežela z milijon prebivalci // pog. vrednost toliko denarnih enot: izposoditi si milijon; pri njegovem bogastvu se nekaj milijonov ne pozna; avto stane pet milijonov pet milijonov dinarjev / ekspr. svoje milijone bom lahko že sam zapravil 2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: povedala ji je milijon stvari; elipt. milijoni umirajo od lakote milijoni ljudi / na nebu je na milijone zvezd ● ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal ♪
- milijonínka -e ž (ȋ) del na milijon enakih delov razdeljene merske enote: priprava zaznava celo milijoninke stopinj; deset milijonink grama / ekspr. vse se je zgodilo v milijoninki sekunde v izredno kratkem času ♪
- milijónkrat prisl. (ọ̑) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: milijoni ust so to že milijonkrat izrekli; milijonkrat sem ti že povedal ♪
- milijonlétje -a s (ẹ̑) knjiž. doba, ki traja milijon let: življenje je nastalo pred več milijonletji; sto milijonletij ♪
- milijónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na milijon: milijonske množice delovnih ljudi / milijonsko mesto / milijonska vsota; pridobiti si milijonsko premoženje ♪
- milína -e ž (í) lastnost milega človeka: v prepiru mu je vsa milina izginila z obraza; občudoval je dekletovo izredno milino / boginja lepote in miline / njen pogled je poln miline; milina oči, ust / milina srca / učiti, vzgajati z milino ♪
- militaríst -a m (ȋ) pristaš militarizma: je izrazit militarist / politika nemških militaristov ♪
- míljenje 1 -a s (ȋ) glagolnik od militi1: miljenje sunkov / potolažila ga je z miljenjem ♪
- míljenka -e ž (ȋ) ekspr. ljubljenka: imel je svoje miljence in miljenke / očetova miljenka ♪
- míljnik -a m (ȋ) v nekaterih deželah kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v miljah: priti do miljnika; avto je zdrvel mimo petega miljnika ♦ arheol. (rimski) miljnik ♪
- mílnica -e ž (ȋ) 1. raztopina mila v vodi: narediti milnico; oprati kaj v milnici, z milnico; gosta, razpenjena milnica; delati mehurčke iz milnice / pri britju se na debelo namaže z milnico 2. bot. rastlina z belimi, rožnatimi ali rožnato rdečimi cveti v socvetju, Saponaria: navadna, rdeča milnica ♪
13.776 13.801 13.826 13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976 14.001