Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (13.401-13.425)
- mánko -a m (ȃ) ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem blaga, denarja; primanjkljaj: nastal je manko; v skladišču je prišlo do manka ● ekspr. rad pije, to je velik manko napaka, pomanjkljivost ♪
- mánkolísta -e ž (ȃ-ȋ) filat. seznam znamk, ki manjkajo v okviru kake celote: sestaviti mankolisto; zamenjava znamk po mankolisti ♪
- manométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje tlaka: koliko kaže manometer; avtoklav je opremljen z manometrom; manometer na parnem kotlu / kovinski manometer ♪
- mansárda -e ž (ȃ) podstrešno stanovanje, podstrešnica: stanovati v mansardi; majhna mansarda ◊ grad. del strehe, zlomljen pod topim kotom navzdol; stanovanje ali stanovanjski prostor, urejen neposredno pod mansardno streho ♪
- mansárden -dna -o prid. (ȃ) podstrešen: mansardna soba; mansardno stanovanje ◊ grad. mansardna streha streha, katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol; mansardno okno okno v delu strehe, zlomljenem pod topim kotom navzdol; mansardno stanovanje stanovanje, urejeno neposredno pod mansardno streho ♪
- manšéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na manšeto: oguljen manšetni rob / manšetni gumbi ♦ teh. manšetna tesnilka tesnilka v obliki kratke debele cevi; manšetno tesnjenje ♪
- mantílja -e ž (ȋ) zlasti v španskem okolju veliko čipkasto žensko pokrivalo za glavo in ramena: kodri so se ji usipali izpod mantilje; pokrivati se z mantiljo; dama z belo, črno mantiljo / zdaj so v modi mantilje ♪
- manufakturíst -a m (ȋ) 1. ekon., v zgodnjem kapitalizmu lastnik manufakture: država je podpirala interese manufakturistov 2. nekdaj trgovec s (tekstilnim) blagom, ki se prodaja na metre: kapitalistični manufakturisti ♪
- maoíst -a m (ȋ) pristaš maoizma: med levo usmerjenimi prevladujejo maoisti; skupina italijanskih študentov maoistov ♪
- maóna -e ž (ọ̑) navt. velik ploščat čoln za prevoz tovorov v pristanišču: nakladati blago na ladje z maon ♪
- mápa -e ž (ȃ) 1. platnice, navadno v obliki upognjenega kartona, za shranjevanje nepovezanih listov, spisov, načrtov: odpreti, zapreti mapo; vzeti načrt iz mape; dati, vložiti spis v mapo / delovna mapa / mapa risb 2. jur., v zvezi zemljiškoknjižna mapa katastrski načrt kot del zemljiške knjige: vrisati spremembo v zemljiškoknjižno mapo / zemljiškoknjižna mapa bo pokazala, kdo ima v sporu prav ◊ adm. personalna mapa v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; geod. katastrska mapa načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in številkami parcel; katastrski načrt ♪
- mápen -pna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mapo: urejena mapna zbirka / mapna meja ◊ geod. mapni arhiv arhiv katastrskih načrtov in drugih elaboratov, ki se nanašajo na zemljišča; mapna kopija preris mejnih črt kake parcele ali skupine parcel s pripadajočimi številkami iz katastrskega načrta; kopija katastrskega načrta ♪
- mapêr -ja m (ȇ) geod., nekdaj kdor na terenu izdeluje katastrski načrt ali topografsko karto: vojaški maper ♪
- mapírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. spravljati liste, spise, načrte v mapo v določenem redu: mapirati časopisne izrezke 2. geod., nekdaj na terenu izdelovati katastrski načrt ali topografsko karto: mapirati reko mapíran -a -o: vsi podatki so mapirani ♪
- már -a m (ȃ) 1. v povedno-prislovni rabi izraža skrb, ukvarjanje s čim: pohajkuje, otroci pa ji niso mar; služba mu je malo mar; star.: našim prednikom pomorstvo ni bilo na mar; naše ponudbe ni jemal v mar; okrožnice nima nihče za mar; nižje pog., ekspr. kmetija mu je figo mar // ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: mar mi je, naj reče, kar hoče; ni mu mar, kaj ljudje mislijo ∙ ekspr. da bi koga vprašal za svet, mu še na mar ne pride izraža močno zanikanje 2. zastar. skrbnost, vnema: delo je opravil z njemu lastnim marom ♪
- mar prisl., nav. ekspr. 1. uvaja vprašanje; ali: mar tega res ne veste? mar nas boš zapustil? 2. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: si mar moj varuh, da bi ti morala vse povedati? / ali sem mar jaz kriv? ♪
- marabú -ja m (ȗ) zool. velika tropska ptica, ki glave nima porasle s perjem, Leptoptilus: peresa marabuja / afriški marabu ♪
- marakúja -e ž (ȗ) tropska rastlina ali njen hruškasti rumenkasto zeleni sad: bonboni z okusom marakuje ♪
- márati -am nedov. (ȃ) navadno z nikalnico 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / »ali ga hočeš videti?« »Ne, ne maram« b) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: ne maram, da odideš tako zgodaj; oče ni maral, da bi šel sin študirat / ni maral, da se veliko govori o tem / ne maram ga v svoji hiši; ni ga marala za sodelavca ni hotela, da bi bil njen sodelavec // elipt., s prislovnim določilom kraja izraža voljo, željo osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: nikoli ni maral (iti) k njej; ne mara na delo; danes ne mara v šolo 2. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: otrok se ne mara in ne mara prebuditi /
mokra drva ne marajo goreti 3. nav. ekspr. biti pripravljen sprejeti, kar je ponudeno: ne maram tvojega plačila / od tebe ne maram sočutja / vse mi je ponujal nazaj, jaz pa nisem maral nič vzeti 4. nav. ekspr. čutiti naklonjenost a) do koga: tega človeka ne maram; Janez in Tone se ne marata / ne maram čemernih ljudi / nikoli ni maral družbe b) do osebe drugega spola: tega fanta ne mara; govorili so, da ga ni nikoli posebno marala / zaman hodi za njo, ne mara ga // imeti naklonjenost, veselje do česa: drugega dela ne mara; ne mara glasbe / ne maram praznega govorjenja / ni maral mesnih, mlečnih jedi ni jih (rad) jedel 5. ekspr., v zvezi z za zanimati se, meniti se: nobeden ni maral za njegove ideje / ne maram za njene lepe besede; ne mara za vreme / ne maraj, še boš imel priložnost 6. ekspr. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: maram te! maram za vse to kot za lanski sneg
/ maram zate ● star. greh je več ne mara ni več privlačna, zapeljiva; ni maral kavarn nerad je hodil v kavarne; pog. ne mara otroka noče zanositi, roditi; nar. kaj maraš, ker imaš vsega zadosti blagor ti; ekspr. (nič) ne maraj, vsak začetek je težek izraža tolažbo, spodbudo márati se star. 1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje; dati se: ni se jim maralo delati 2. v medmetni rabi, v zvezi s kaj izraža nezanimanje, neprizadetost: kaj se mara, bom pa lenaril; kaj se mara, ko nikoli ne pogrešata družbe / mara se nam krompirja maráje star.: hodil je iz kraja v kraj, ne maraje za prepovedi ♪
- márčen -čna -o prid. (á ā) nanašajoč se na marec: topel marčni dan; marčno sonce / marčna številka časopisa // knjiž. nanašajoč se na mesec marec 1848 v Avstriji: marčni dogodki ◊ bot. marčna voščenka užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi; marčnica; zgod. marčna revolucija buržoaznodemokratična revolucija v mesecu marcu 1848 v Avstriji ♪
- márčev -a -o prid. (á) marčen: topel marčev dan ∙ marčeve ide pri starih Rimljanih petnajsti dan v mesecu marcu ♪
- márčevski -a -o prid. (á) marčen: topel marčevski dan ♪
- maréla -e ž (ẹ̑) nižje pog. dežnik: odpreti marelo; strgana marela / branjevka je razpela pisano marelo senčnik ∙ pog., ekspr. ženi se pod marelo ne da bi imel zagotovljeno bivališče; pog. zgodba je napeta kot marela zelo ♪
- márenj -rnja m (á) 1. nav. mn., star. neresnična vest, izmišljotina: ne verjemi tem marnjem; to so babji marnji; prazni marnji 2. nar. koroško jezik, govor: pozabiti svoj slovenski marenj ♪
- marginálija -e ž (á) nav. mn. 1. knjiž. opomba, napisana na robu strani v knjigi ali rokopisu; obrobna opomba: rokopis ima marginalije, ki jih je pisala druga roka; knjiga je opremljena z marginalijami 2. publ. sestavek, v katerem avtor v esejističnem slogu izraža misli, ki jih je v njem sprožil kak pojav, dogodek: marginalije k Prešernovim nagradam ♪
13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501