Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (13.326-13.350)



  1.      malík  -a m (í) 1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kip, podoba kot bog: častiti, moliti malike; zažigati kadilo pred malikom / ekspr. zavreči malike opustiti pogansko vero 2. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar kdo zelo občuduje in želi posnemati: pesnik je postal njihov malik; biti malik zatiranih / narodni malik 3. ekspr. najvišji vzor, ideal: njihov malik je denar 4. star. škrat: nagajivi malik ● sedi, stoji kot malik negibno, togo
  2.      málin  -a m (á) star. mlin: pognati malin; potok goni maline in žage / ostanki starega malina / nesti, peljati v malin
  3.      malínast  -a -o prid. (í) po barvi podoben malini: pri tej bolezni ima bolnik malinast jezik; malinaste zavese / malinasta barva malínasto prisl.: malinasto rdeča volna
  4.      málo  prisl. (á) 1. izraža majhno stopnjo: knjiga je malo pomembna; malo vredni predmeti; malo znani kraji / v družbi malo velja; malo mu je mar za red // ekspr., okrepljen izraža prav majhno stopnjo: za predpise se menijo bolj malo; o konjih je vedel bore malo; kako malo vam je za pravice; francosko razume malo ali nič / prav tako malo se spozna na glasbo kot jaz nič 2. izraža majhno količino ali mero a) s samostalnikom: do odhoda je (le) malo časa; v takem položaju imamo malo upanja na uspeh; v shrambi je le še malo živil; zemlja z malo dušika; z malo besedami vse pove / ekspr.: časa ima malo malo; nekam malo nas je; denarja ima prav malo, zelo malo; elipt. lep dan je, da malo takih b) z glagolom: malo govoriti, misliti, pojesti; ne malo, veliko mi je pomagal // ekspr., navadno v zvezi z manjkati izraža, da je dejanje blizu uresničenja: malo je manjkalo, pa bi ga (bilo) povozilo; elipt. pri predavanju se zelo dolgočasijo, malo da ne zaspijo 3. ekspr., v zvezi s tisto, to izraža prav majhno količino: še tisto malo nam ne privoščijo; še to malo hrane bi nam vzeli? 4. evfem. izraža nezadostno stopnjo: take besede so malo premišljene / malo hvaležna naloga nehvaležna 5. ekspr., v nikalnih stavkih, v zvezi s še, niti, tudi izraža močno zanikanje: še malo mu ni podoben; to me niti malo ne zanima; tudi malo se ni zmenil zanjo 6. ekspr., v nikalnih stavkih izraža veliko mero, stopnjo: denarja ni bilo malo; to me ni malo razveselilo 7. ekspr., navadno nepoudarjen izraža nedoločeno omejitev povedanega: že malo črviv; pri delu je priden, le malo neroden je še; malo čudno se mi zdi; danes pridi malo prej; malo čez poldne / malo močnejši sem pa že od tebe / počakajte malo; malo bolj odpri oči / on je malo čudaka ● pog., ekspr. včasih sta si bila malo tako sta se imela nekoliko rada; pog., ekspr. to je malo veliko zame preveč; pog. en malo, star. eno malo mi že pomaga malo, nekoliko; ekspr. še malo, pa bomo doma kmalu; ekspr. kratko in malo (ne) grem izraža podkrepitev trditve ali zanikanja; ekspr. malo po malo sneži pomalo; ekspr. ne razumem ga ne malo ne dosti prav nič; preg. boljše malo kot nič; preg. dosti grmenja, malo dežja če je obljub, napovedi preveč, se navadno malokatera izpolni; prim. kratkomalo, majhen, mali, malodane, malopomemben, maloprej, manj, najmanj, nemalo, zamalo
  5.      malocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima malo cvetov: malocvetna cvetlica // ki ima majhne cvete: malocvetne in velikocvetne begonije ◊ bot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum
  6.      malodúšnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost malodušnega človeka: boriti se proti malodušnosti tovarišev / po neuspehu se ga je lotila malodušnost; premagati malodušnost / iz malodušnosti je opustil študij
  7.      málokalíbrski  -a -o prid. (-í) šport., voj. ki ima v svoji vrsti najmanjši kaliber: malokalibrski top; malokalibrska puška; malokalibrsko orožje / prvenstvo v malokalibrskem streljanju v streljanju z malokalibrskim orožjem
  8.      málokjé  prisl. (á-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: malokje točijo boljše vino ∙ za otroke je poskrbljeno kakor malokje zelo
  9.      malokŕvnost  -i ž (ŕ) 1. med. zmanjšana količina krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: ugotoviti malokrvnost; znaki malokrvnosti 2. publ. slabokrvnost, anemija: zdravilo proti malokrvnosti // knjiž. neizrazitost, medlost: malokrvnost čuta za čast; malokrvnost pisateljevih junakov
  10.      málolitrážen  -žna -o prid. (-) žarg., avt., navadno v zvezi z avtomobil katerega motor ima majhno gibno prostornino, kubaturo
  11.      malomésten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. malomeščanski: malenkostni in malomestni obziri; bil je nekoliko malomesten; malomestna jara gospoda; malomestne navade; malomestna opravljivost // nanašajoč se na majhno mesto: zgodba se dogaja v velikomestnem in malomestnem okolju
  12.      malomeščánščina  -e ž () publ. miselnost, lastnosti malomeščanov; malomeščanstvo: to je malomeščanščina; boriti se proti malomeščanščini okolice; malomeščanščina v osebnih in družbenih odnosih
  13.      malomíselnost  -i [sǝl] ž () knjiž., redko lastnost človeka, ki malo misli, premišljuje: kritik je s hotenim neumevanjem dela podpiral malomiselnost bralcev / malomiselnost gledališkega repertoarja brezidejnost, medlost
  14.      máloodjèm  -éma m (- -ẹ́) elektr. odjem električnega toka nizke napetosti: tarifne postavke za maloodjem
  15.      maloprída  -e ž () star. ničvreden človek, malopridnež: s to maloprido se že ne boš omožila
  16.      maloprída  m neskl. () star., v imenovalniku ali tožilniku ničvreden človek, malopridnež: razglasiti koga za maloprida / ti maloprida ti tak
  17.      maloprídnik  -a m () star. ničvreden človek, malopridnež: to je največji malopridnik med nami; nimamo opravka z dobrimi ljudmi, ampak z malopridniki // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bo kaznovati malopridnike, ki so lovili ptiče
  18.      máloslikóven  -vna -o prid. (-ọ̄) fot. nanašajoč se na uporabo filmskega traku širine 35 mm: maloslikovni fotografski aparat; maloslikovni projektor; maloslikovna kamera / v sedanjem času se je zelo razvila maloslikovna fotografija / maloslikovni format format posnetka z mero 24x36 mm
  19.      málost  tudi malóst -i ž (á; ọ̑) 1. star. kar je malo pomembno, nepomembno; malenkost: tu pa tam je opozoril na kako malost; ob malostih okoli sebe ne vidi velikih stvari; ne mara se ukvarjati z malostmi // malo pomemben, malo vreden predmet: s to malostjo sem se te spomnil za rojstni dan 2. redko lastnost, značilnost majhnega; majhnost: malost moje domovine; številčna veličina in malost / polašča se ga čustvo malosti
  20.      málostanovánjski  -a -o prid. (-) grad., nekdaj nanašajoč se na stanovanje, ki obstoji samo iz kuhinje, sobe in pritiklin: malostanovanjske hiše
  21.      malôten  -tna -o prid. (ó) zastar. malenkosten, majhen: to so le malotne napake; vse se mu je zdelo malotno in nepomembno / ljudje malotnega značaja
  22.      maloúmnost  -i ž (ú) evfem. nespametnost, neumnost: to dejanje kaže njegovo maloumnost / v svoji maloumnosti je marsikdaj slabo ravnal
  23.      maloúpnost  -i ž (ū) star. malodušje: biti nagnjen k maloupnosti; toniti v maloupnost
  24.      malovérnost  -i ž (ẹ́) ekspr. lastnost, značilnost malovernega človeka: malovernost nekaterih boječih ljudi / novo delo je začel z nekako malovernostjo in negotovostjo
  25.      málta  -e [t in lt] ž () gradbeni vezivni material iz peska, vode in apna: delati, mešati, nanesti malto; opeke so vezane z malto; strditev malte / cementna malta iz mivke ali peska, vode in cementa / apnena malta ♦ grad. podaljšana malta iz peska, vode, apna in cementa

   13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA