Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (1.326-1.350) 
- gostobeséditi -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. gostobesedno govoriti, pripovedovati: gostobesedil ji je neumnosti; ona rada gostobesedi ♪
- gostobesédje -a s (ẹ̑) knjiž. gostobesedno govorjenje, pripovedovanje: na njeno molčanje je odgovorila z gostobesedjem / njegovi verzi so pretirano gostobesedje ♪
- gostobesédnež -a m (ẹ̑) ekspr. gostobeseden človek: nerada je poslušala tega gostobesedneža ♪
- gostobesédnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost gostobesednega: očitali so mu gostobesednost in razvlečenost / s svojo gostobesednostjo je skrbel za kratkočasje ♪
- gostocvéten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima goste cvete: gostocveten kobul ♪
- gostodlák in gostodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima gosto dlako: gostodlaka žival / gostodlak kožuh ♪
- gostokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž., redko hladnokrven, hladen: gostokrvni severnjaki ♪
- gostolás in gostolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. ki ima goste lase: bujno, gostolaso dekle ♪
- gostolênje -a s (é) glagolnik od gostoleti: poslušala je drobno gostolenje škrjancev / gostolenje ženskih glasov ga ni motilo ♪
- gostoléten -tna -o prid. (ẹ̑) les., v zvezi gostoleten les gost les ♪
- gostoléti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. knjiž. žvrgoleti, peti: ptiči so gostoleli v jutranji tišini / znal je gostoleti kakor slavček, žvižgati kakor kos 2. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: otroci gostolijo pred hišo / kar naprej je gostolela o njem gostolèč -éča -e: pela je z gostolečim glasom ♪
- gostolévati -am nedov. (ẹ́) zastar. žvrgoleti, peti: škrjanec veselo gostoleva ♪
- gostolévek -vka m (ẹ̑) knjiž. žvrgolenje, (ptičje) petje: slišati ni bilo niti ptičjega gostolevka; škrjančev gostolevek / slavec je zapel svoj trepetajoči gostolevek pesem, spev ♪
- gostolévka -e ž (ẹ̑) zastar. ptica pevka: po vrtovih so se oglasile naše znane gostolevke ♪
- gostolíst -a -o prid. (ȋ ȋ) knjiž. gostolisten: gostoliste veje ♪
- gostolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima goste liste: gostolistno drevje ♪
- gostolístnat -a -o prid. (ȋ) star. gostolisten: obtičala sva v gostolistnatem grmovju ♪
- gostoljúben -bna -o prid. (ú ū) ki rad izkazuje gostoljubje: to je zelo gostoljuben človek; naš narod je gostoljuben; gostoljubna družina / to je zelo gostoljubna hiša; sprejel ga je pod gostoljubno streho ♪
- gostoljúbje -a s (ȗ) dajanje hrane, prenočišča komu iz prijaznosti, naklonjenosti: izkazovati, sprejeti gostoljubje; cel mesec je užival njegovo gostoljubje / država mu je odrekla gostoljubje azil // redko gostoljubnost: gospodinji manjka gostoljubja ♪
- gostoljúbnost -i ž (ú) 1. lastnost gostoljubnega človeka: vsi so jo imeli radi zaradi njene gostoljubnosti; znan je po svoji gostoljubnosti 2. gostoljubje: kako vam bom povrnil vašo gostoljubnost? ♪
- gostomér -a m (ẹ̑) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin; areometer: meriti z gostomerom ♪
- gostorún -a -o prid. (ȗ ū) knjiž. ki ima gosto runo, dlako: gostoruni ovni ♪
- gostosévci -ev m mn. (ẹ̑) večja skupina zvezd v ozvezdju Bika: ravnal se je po mesecu in gostosevcih ♪
- góstost in gostóst -i ž (ọ́; ọ̑) lastnost, značilnost gostega: marmelade zaradi gostosti ni mogel razmazati / gostost posevka je ovirala razraščanje posameznih rastlin / večja gostost prebivalstva v mestih gostota ♪
- gostôta -e ž (ó) 1. razmerje med tekočimi in trdnimi sestavinami: gostota juhe, omake / ugotavljati gostoto mleka; snovi različne gostote // lastnost, značilnost gostega 3: gostota blaga / gostota sita 2. množina česa na določeni površini: gostota dreves v gozdu; povečati gostoto prometne mreže / gostota prebivalstva; gostota naseljenosti število prebivalcev na km2 ◊ fiz. gostota masa snovi na prostorninsko enoto; gostota plina; gostota električnega polja količina, s katero je določeno električno polje in
se dobi z električnim nabojem na ploskovno enoto; gostota magnetnega polja količina, s katero je določeno magnetno polje in se dobi s silo, ki deluje na vodnik z električnim tokom ♪
1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 
