Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (12.476-12.500)


  1.      kumulatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. zbran, združen, skupen: kumulativna odgovornost / kumulativno delovanje pobud ◊ med. kumulativno delovanje zdravila delovanje, ki se pojavi šele po določenem nakopičenju zdravila v organizmu; voj. kumulativni učinek učinek eksplozivnih plinov, ki so usmerjeni v eno točko in imajo tu veliko prebojno moč kumulatívno prisl.: pobude delujejo kumulativno ♪
  2.      kúna 2 -e ž (ū) med drugo svetovno vojno denarna enota na Hrvatskem: plačeval je v kunah ♪
  3.      kúndak  -a m (ȗ) star. puškino kopito: kundak in bajonet; pren., ekspr. Po prvi vojni je bil [F. Kozak] priča, kako se je jugoslovanska ideja .. izrodila v ideologijo nacionalnega zatiranja, v ideologijo žandarskih kundakov in bajonetov (D. Šega) ♪
  4.      kùnšt  kúnšti ž (ȕ ȗ) nižje pog., navadno v povedno-prislovni rabi umetnost, znanost: to narediti je velika kunšt ♪
  5.      kùp  kúpa m (ȕ ú) 1. s prilastkom kar je navadno brez reda združeno v obliko polkrogle: gnojni kupi; iz kupa knjig je vzel najnovejšo izdajo; brskal je po kupu pepela, smeti; velik kup slame; kupi zemlje / z oslabljenim pomenom: znašel se je pred kupom razvalin; zaril se je v kup sena in zaspal // določena količina kake snovi, predmetov: zložiti kaj v kupe; knjige, zložene v treh kupih // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kup bankovcev je vzel s seboj; pred njim je ležal kup časopisov; dobil je cel kup pisem / zbral je kup dokazov; kup novic, vprašanj; imam še kup opravkov / pri hiši je kup žensk; kup deklet se je zbralo okrog njega 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, v izraža, da se kaj navadno brez reda združuje v obliki polkrogle: nametati kaj na kup; dračje je nosil, spravljal na kup / seno je že na kupu / ekspr. v kupih se dviguje para // ekspr. izraža, da je kaj drugo poleg drugega: še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi / ima veliko denarja na kupu / star. vse je prišlo na (en) kup naenkrat // mn., ekspr. izraža veliko količino, množino: takega blaga je na kupe; zasluži na kupe denarja ● zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje; vse grmi na kup se podira, propada; ekspr. denar mu kar leti na kup ga na lahek način zasluži; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; star. vse v (en) kup ti je vseeno; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno ♪
  6.      kupčíja  -e ž (ȋ) 1. sprememba lastništva česa tako, da se plača dogovorjena cena: ogoljufati koga pri kupčiji; izpolniti pogoje kupčije / napraviti dobro kupčijo / ekspr. prevzel je umazano kupčijo; pren., ekspr. politična kupčija // dogovor o taki spremembi: sklepati novo kupčijo / ekspr. razdreti kupčijo 2. raba peša trgovanje, trgovina: lesna, vinska kupčija; kupčija z žitom; donosnost kupčije / borzna, denarna kupčija / ekspr. kupčija z devizami cvete ● slabš. kravja kupčija ravnanje, pri katerem stranki iščeta osebne koristi na škodo tretje osebe ◊ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih ♪
  7.      kupé  -ja m (ẹ̑) zaprt prostor v potniškem vagonu: sedeti v kupeju; prazen kupe; okno kupeja / kupe (vagona) prvega razreda ♪
  8.      kupe  avtomobil gl. coupe ♪
  9.      kúpen  -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na kupovanje, trgovanje: denar kot kupno sredstvo / kupni fond potrošnikov pada denarna sredstva, s katerimi se razpolaga v določenem časovnem obdobju; kupna cena cena, po kateri kupec dobi blago ♦ ekon. kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto ♪
  10.      kupíti  in kúpiti -im dov. (ȋ ú) 1. dobiti kaj tako, da se plača dogovorjena cena: kupiti avto, hišo; mleko imamo že doma, kupiti je treba še kruh; kupiti veliko posestvo; avto je kupil od znanca; kupila je obleko za otroka; kupiti na semnju, v trgovini; pri katerem trgovcu si to kupil / pog. vse kupi v samopostrežni trgovini kupuje / kupiti za lire / kupi mi časopis / ekspr. kupiti za smešno ceno poceni; ekspr. kupiti za drag, majhen denar veliko, malo plačati za kaj; kupiti po nizki, visoki, znižani ceni / pog. kupiti z dinarji plačati z dinarji / kupiti na kredit; kupiti na upanje // dobiti pravico do uporabe s plačilom: kupiti ložo v gledališču / kupiti pravico do privatnega trgovanja / kupiti licenco 2. ekspr. podkupiti: kupili so ga z zlatom; sodnik se ni dal kupiti // dobiti kaj s podkupovanjem: ljubezen je skušal kupiti; čast, slavo (si) je moral kupiti / kupiti glasove na volitvah 3. izraža, da je kaj kje kupcem na razpolago: vstopnice (lahko) kupite tudi tik pred predstavo; brezoseb. to se kupi samo za devize 4. igr. dobiti, vzeti po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno: zdaj ti kupiš; kupiti asa ● evfem. pri sosedovih bodo kupili soseda bo rodila; star. ženinu so leta kupili dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti; ekspr. kupiti mačka v žaklju kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog. avto je kupil pod roko nezakonito, skrivaj; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal kúpljen -a -o: blago je kupljeno v trgovini ∙ knjiž. kupljena ljubezen ljubezen, pri kateri je treba partnerja plačati ♪
  11.      kupletíst  -a m (ȋ) pevec kupletov: pariški kupletist ♪
  12.      kúpola  -e ž (ȗ) 1. streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: bela, pozlačena kupola; mogočna kupola cerkve; stolpi in kupole mesta; ogrodje, vrh kupole / bivališče ima obliko kupole // strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: nad oltarjem je bila visoka kupola / akrobat v kupoli nad manežo 2. kar kaj pokriva kot taka streha: kip je bil pod stekleno kupolo / v kupoli so bili različni razstavni predmeti // ekspr., navadno z rodilnikom kar je po obliki podobno taki strehi: zelene kupole dreves; kupola neba ◊ arhit. čebulasta kupola kupola z izrazito razširjenim srednjim delom, značilna zlasti za rusko arhitekturo; voj. kupola tanka zgornji vrtljivi del tanka s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom ♪
  13.      kúpolast  -a -o prid. (ȗ) podoben kupoli: kupolast šotor; kupolasta streha / kupolasta oblika česa / ekspr. kupolasti griči ♦ arhit. kupolasti obok obok v obliki kupole // ki ima kupolo: kupolasta cerkev, zgradba / kupolasta dvorana ♪
  14.      kúpolka  -e ž (ȗ) metal. talilna peč za sivo litino: iz kupolke je priteklo lito železo ♪
  15.      kupón  -a m (ọ̑) 1. papirnat, kartonast dokument, ki daje imetniku pravico do določenih ugodnosti: kupon za nakup vozila / izrezovati nagradne kupone iz časopisov; premijski kupon // dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago; bon: unovčiti kupon; kuponi za usnje / blago je na kupone 2. del listine, dokumenta, ki se pri uporabi odtrga: odtrgati kupon vstopnice // ekon. del vrednostnega papirja, ki ga imetnik uporablja kot potrdilo o pravici do česa: predložili so obrestne kupone / strigel je kupone ◊ ptt mednarodni kupon za odgovor ♪
  16.      kupoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od kupovalec ali kupec: v trgovino je vstopila še ena kupovalka ♪
  17.      kúra 1 -e ž (ú) velika domača ptica s kratkim vratom in krepkim telesom; kokoš: kura je znesla jajce; rediti kure; grahasta kura; zbegan kot kura / jesti kuro ∙ ekspr. hoditi s kurami spat zelo zgodaj; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči ♦ zool. divje kure v gozdovih, na travnikih živeče velike ptice, katerih samci nimajo ostrog, Tetraonidae ♪
  18.      kúra 2 -e ž (ȗ) 1. med., navadno s prilastkom izboljševanje zdravstvenega stanja z načrtnim dajanjem zdravil, dieto, razgibavanjem telesa, s kopelmi, zdravljenje: napraviti kuro; priporočiti kako kuro; hitra kura / ležalna, mlečna kura 2. navadno v zvezi shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa: uspehi shujševalne kure so bili že vidni ♪
  19.      kurát  -a m (ȃ) 1. vojaški duhovnik: med prvo svetovno vojno je bil kurat // navadno s prilastkom, v nekaterih deželah duhovnik, ki službuje v kaki ustanovi, zavodu: bolniški, jetniški kurat 2. rel. duhovnik, ki službuje na kuraciji: prišel je za kurata v oddaljeno vas ♪
  20.      kuratéla  -e ž (ẹ̑) knjiž. dejavnost kuratorjev; skrbništvo: prenehal je s kuratelo / priti pod kuratelo ♪
  21.      kuratívec  -vca m (ȋ) žarg., med. zdravnik, ki se ukvarja (zlasti) z zdravljenjem: posvetovanje preventivcev in kurativcev ♪
  22.      kúrec  -rca m (ȗ) vulg. 1. moški spolni ud: pokazati kurec 2. ničvreden, slab moški: ta kurec je vsega zmožen / kot psovka ta prekleti kurec 3. v prislovni rabi izraža a) jezo, omalovaževanje: kurec, pa taka družba / kurec te gleda b) močno zanikanje: to me pa (en) kurec briga ♪
  23.      kúrent  -a m (ȗ) etn. pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji: sprevod s kurentom ♪
  24.      kurílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kurjenje: konec kurilne dobe / kurilni plin; kurilna naprava naprava za pridobivanje toplote iz goriva; kurilna vratca vratca kurišča; kurilno olje tekoče gorivo za kurjavo, ki se pridobiva navadno iz nafte ♦ teh. kurilna vrednost goriva količina toplote, ki jo odda gorivo pri gorenju ♪
  25.      kurílnica  -e ž (ȋ) 1. prostor, v katerem je peč manjše centralne kurjave: poleg kleti je bila še kurilnica 2. žel. stavba, v kateri se pripravi parna lokomotiva za vožnjo: delavci v kurilnici ♪

   12.351 12.376 12.401 12.426 12.451 12.476 12.501 12.526 12.551 12.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA