Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (1.151-1.175)



  1.      emítor  -ja m () elektr. elektroda v tranzistorju, ki oddaja elektrone
  2.      emulgátor  -ja m () kem. snov, ki povzroča, pospešuje nastanek emulzije: dodati emulgator; emulgator za konzerviranje sadnih sokov
  3.      enajsrica  -e ž (ọ̑) skupina enajstih oseb: eden iz enajstorice je nenadoma zaostal // publ. nogometno moštvo: enajstorica zmagoslavno koraka z igrišča; za prvo mesto se poteguje šest enajstoric
  4.      ênomoren  -rna -o prid. (ē-ọ̄) ki ima en motor: enomotorno letalo
  5.      ênomornik  -a m (ē-ọ̄) žarg. enomotorno letalo
  6.      ênoslpen  -pna -o prid. (ē-) tisk. enokolonski: enostolpni stavek; enostolpno besedilo
  7.      ênospen  -pna -o prid. (ē-ọ̑) strojn. enostopenjski: enostopna turbina
  8.      ênospenjski  -a -o [pǝn] prid. (ē-ō) ki ima samo eno stopnjo: enostopenjski razvoj ◊ jur. enostopenjski postopek postopek z eno samo instanco; enostopenjske volitve neposredne volitve; enostopenjsko sodišče sodišče, ki sodi dokončno; strojn. enostopenjska turbina turbina, ki ima eno kolo; šol. enostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, brez vmesnih stopenj; teh. enostopenjska raketa raketa z eno pogonsko napravo
  9.      enovítost  -i ž () lastnost, značilnost enovitega: nacionalna enovitost dežele; slogovna enovitost literarnega dela; enovitost kulture
  10.      éntodêrm  -a m (ẹ̑-ē) biol. notranja plast celic gastrule, notranja zarodna plast: ektoderm in entoderm
  11.      entomológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za entomologijo: raziskovanja entomologov
  12.      entomologíja  -e ž () veda o žuželkah: ukvarjati se z entomologijo; kmetijska, medicinska entomologija
  13.      entomolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na entomologe ali entomologijo: entomološki izvedenec; entomološka raziskavanja / entomološke zbirke / entomološki inštitut
  14.      epístola  -e ž () knjiž. slovesno pismo, poslanica o določenem problemu, navadno v verzih: Horacijeve epistole o pesništvu / Župančičeva Velikonočna epistola sinu ♦ rel. odlomek iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov, ki se bere pri maši; berilo
  15.      epistolár  -ja m (á) rel. zbirka odlomkov iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov
  16.      epistoláren  -rna -o prid. () nanašajoč se na epistolo: epistolarni del novele; epistolarna literatura
  17.      epíteton  -a in -eta m, mn. epíteti tudi epíteta s () lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek: v knjigi so pogosti baročno nabrekli epiteti; kopičenje epitetov otežuje dikcijo; pren. skoraj obvezni epiteton za vse nove vlade je, da so revolucionarne, progresivne
  18.      epitetonéza  -e ž (ẹ̑) lit. raba epitetonov: njegovo izražanje temelji na epitetonezi in metaforiki / takšno ugotovitev potrjuje uporabljena epitetoneza epitetoni
  19.      epíteton órnans  epítetona órnansa in epíteta órnansa m, im., tož. mn. tudi epíteta ornántia [-ncia] s (-ọ̑; -ā) lit. ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; ukrasni pridevek
  20.      erotomán  -a m () med. človek z bolezensko povečano spolno slo: bil je erotoman in uživač
  21.      erotomaníja  -e ž () med. bolezensko povečana spolna sla
  22.      eshatologíja  -e ž () filoz. nauk o zadnjih ciljih življenja in sveta: krščanska eshatologija
  23.      eshatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na eshatologijo: srednjeveška eshatološka literatura / kakšno je njegovo eshatološko stališče
  24.      eskalátor  -ja m () teh. stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; premične stopnice, tekoče stopnice: nove trgovske hiše imajo eskalatorje / škarjasti eskalator za prevoz navzgor in navzdol
  25.      esperánto  -a m () umeten jezik, sestavljen iz elementov najbolj razširjenih evropskih jezikov, zlasti romanskih: učiti se esperanto; knjiga je prevedena tudi v esperanto

   1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA