Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

To (10.426-10.450)


  1.      jakobínec  -nca m (ȋ) 1. zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnik nižje buržoazije, ki je vzela oblast žirondistom, ali pristaš njene politike: vlada jakobincev; jakobinci in žirondisti 2. ekspr. ekstremni revolucionar, radikalec: mladine so se polastili jakobinci in heretiki ♪
  2.      jakobínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na jakobince: jakobinska diktatura, vlada / jakobinska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode ♪
  3.      jákost  -i ž (ā) 1. značilnost pojava glede na učinek: ugotavljati jakost potresa, vetra; majhna, velika jakost / uravnavati jakost slike na televizijskem zaslonu / jakost čustva, občutkov, predstav / redko: jakost ohladitve stopnja; jakost pritiska velikost ♦ fiz. jakost električnega polja količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; jakost magnetnega polja količina, s katero je določeno magnetno polje; jakost valovanja energija, ki jo prenese valovanje v časovni enoti v pravokotni smeri skozi ploskovno enoto; jakost zvoka energija, ki jo prenese zvok v časovni enoti v pravokotni smeri skozi ploskovno enoto; nameriti pet miliamperov jakosti; kem. jakost baze koncentracija hidroksilnih ionov v vodni raztopini baze; jakost kisline koncentracija vodikovih ionov v vodni raztopini kisline; lingv. jakost glasu značilnost glasu glede na količino zraka pri njegovem tvorjenju; meteor. jakost padavin količina padavin v časovni enoti; jakost vetra količina, ki je določena z njegovo hitrostjo // značilnost pojava, ki ima velik učinek: kamen se je zaradi jakosti udarca razletel 2. redko moč: imel je še toliko jakosti, da je vzdržal / jakost volje / telesna jakost se je dolgo ohranila v njegovem rodu; jakost niti trdnost, čvrstost ♪
  4.      jákosten  -tna -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na jakost 1: jakostne razlike; jakostno niansiranje tonov; jakostno stopnjevanje / potres pete jakostne stopnje ♦ lingv. jakostni naglas dinamični naglas 2. šport., v zvezi jakostna lestvica razvrstitev posameznikov, klubov v kaki športni disciplini glede na dosežene rezultate: sestaviti jakostno lestvico nogometašev; jakostna lestvica atletov / biti na vrhu evropske jakostne lestvice ♪
  5.      jálov  -a -o prid. (á) 1. ki ne more imeti potomcev: jalova krava; nav. slabš.: jalov moški neploden; jalova ženska / jalov zakon brez otrok / jalova rastlina; jalovo drevo; jalovo seme nekalivo; pren. jalov umetnik; kulturno jalovo obdobje // redko ki nima pogojev za (dobro) uspevanje rastlin; nerodoviten, slab: jalova prst, zemlja; jalovo zemljišče 2. ki je brez zrn, semen: jalov klas, strok / jalovo zrno 3. nav. ekspr. ki ne dá (pričakovanega) uspeha, rezultata: jalov trud; vsi njihovi poskusi za izboljšanje razmer so bili jalovi; ni se hotel spuščati v jalovo polemiko; jalovo početje / jalovo življenje // ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: jalov izgovor; z dejstvi je dokazal, da so vsi očitki jalovi / to je jalova tolažba // ki ni koristno uporabljen: odpraviti jalove vožnje pri dvigalih / jalov večer 4. nar. primorsko nezabeljen: večerjali so krompir v oblicah ali pa jalov močnik ◊ bot. jalov cvet cvet brez prašnikov in pestičev; jalov list list (praprotnic), ki nima sporangijev; čeb. jalova matica matica, ki zalega neoplojena jajčeca; elektr. jalov tok izmenični tok, potreben za tvorbo električnih ali magnetnih polj; jalova energija energija, ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela; petr. jalova rudnina rudnina, ki se ne da praktično izkoristiti; strojn. jalova jermenica jermenica, ki se prosto vrti ♪
  6.      jalovína  in jálovina -e ž (í; á) nar. živina, ki ne daje mleka: Zato ponekod ne gonijo molznic nič več v planine; tja prihaja mlada goveja živina, jalovina, ovce, tudi koze (F. Finžgar) ♪
  7.      jalovíšče  -a s (í) mont. kup jalovine, zlasti iz rudnika: najti prostor za jalovišče / zvračati vozičke na jalovišču ♪
  8.      jáltski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mesto Jalta: jaltsko pristanišče ♦ zgod. jaltska konferenca konferenca v Jalti februarja 1945, na kateri so se vlade Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze dogovorile o ureditvi sveta po končani vojni ♪
  9.      jáma  -e ž (á) 1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame; kopati, narediti, zasuti jamo; pasti, stopiti v jamo; jame od bomb; jame za sajenje dreves // nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil je tako suh, da so se mu v licih delale jame vdolbine; oči so mu ležale v globokih jamah 2. naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem: jama sega, vodi daleč v hrib; raziskovati jame; spustiti se v jamo; skalnata jama / odkritje sledov primitivnega človeka v jami / kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu; podzemeljska jama / Postojnska jama 3. navadno s prilastkom prostor v zemlji, tleh za zbiranje česa, navadno obzidan: betonirati jamo / apnena jama za shranjevanje apna; gnojnična jama; greznična jama greznica; kompostna jama / dati repo v jamo // teh. obzidan prostor navadno v tleh, na tleh, v katerem se s tekočino ali paro obdeluje surovina: lužilna jama; parilna jama // nekdaj preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame: zakuriti jamo; sušiti na jami / sušilna jama 4. prostor pod zemeljskim površjem, v katerem se koplje, pridobiva ruda ali premog: odpreti novo jamo; spustiti se v jamo; zračenje jame / pog.: dela v jami je zaposlen kot rudar; ponesrečil se je v jami v rudniku // s prilastkom prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva sploh: gramozna, peščena, šotna jama / ustreljen je bil v Gramozni jami 5. nav. ekspr. prostor v zemlji za pokop mrliča; grob: izkopati komu jamo; spustiti krsto v jamo; zagrebli so ga v jamo / pesn. počiva v črni jami 6. ekspr., s prilastkom bivališče, zbirališče: tvoja hiša je jama razbojnikov; pren. jama greha, hudodelstva ● ekspr. zanj je že pripravljena jama kmalu bo umrl; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti ◊ geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; grad. gradbena jama ki omogoča gradnjo temeljev in podzemnih delov objekta; lov. jama razširjeni del rova jazbeca ali lisice; volčja jama ki se napravi za lovljenje volkov; metal. livna jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki; teh. revizijska ali servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila ♪
  10.      jamájka  neskl. pril. (ȃ) gastr., v zvezi jamajka rum originalni rum z močno aromo in visoko stopnjo alkohola: jamajka rum in kubanski rum ♪
  11.      jámast  -a -o prid. (á) poln jam: jamast svet; jamasta cesta, pot ◊ zool. jamasto-vzboklo vretence vretence, ki je spredaj vbočeno in zadaj izbočeno ♪
  12.      jámb  -a m (ȃ) lit. dvozložna stopica s prvim nepoudarjenim in drugim poudarjenim zlogom: verz v jambih / pesem v peterostopnem jambu jambskem verzu ♪
  13.      jámbor  -a m (á) 1. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav: splezati na jambor; kovinski, lesen jambor; vrh jambora / signalni jambor ♦ navt. glavni ali veliki jambor drugi od spredaj; krmni jambor na krmi; sestavljeni jambor ki sestoji iz več delov, podaljškov 2. elektr. kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber: novi železobetonski jambori / daljnovodni, visokonapetostni jambor; kotni jambor pri katerem električni vodnik spremeni smer 3. drog za pokončno opiranje: dva visoka jambora sta nosila streho cirkuškega šotora / antenski jambor ♪
  14.      jámbornica  -e ž (á) ladja z enim ali več jambori: s sadjem natovorjene jambornice ♪
  15.      jámbski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jamb: jambski ritem, verz / jambska stopica ♪
  16.      jámčiti  -im dov. in nedov. (ā ȃ) 1. obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: jamčiti za dolg; člani družbe jamčijo s svojim deležem / zavarovalnica jamči za škodo / jamčil je zanjo, in če bi pobegnila, bi zaprli njega / za pravočasno dostavo, za uspeh vam ne jamčimo; pren. zmeraj je bil pripravljen jamčiti zanj // trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garantirati: jamčiti (za) izdelek za eno leto 2. biti jamstvo, zagotovilo za kaj: dobro oborožena armada jamči (za) varnost državljanov; zaupanje v lastno moč jamči, da bodo uspeli 3. ekspr., z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: slabo se bo izteklo, to ti jamčim; jamčim ti, da ni nikogar v bližini ♪
  17.      jámica  -e ž (á) manjšalnica od jama: a) delati, kopati jamice; porivati frnikole v jamico; okrogla, plitva jamica b) ob smehu se ji delajo v licih jamice; oči so mu izstopile iz jamic parnih votlin pod čelom, v katerih so oči; jamica na bradi / narediti jamico v testo c) počiva v hladni jamici ● ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil oči ◊ anat. sklepna jamica vbočeni konec kosti v sklepu; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zool. vohalna jamica vohalni organ z vohalnimi čutnicami na tipalnicah in pipalkah žuželk ♪
  18.      jamomérstvo  -a s (ẹ̑) veda o meritvah v rudnikih: predavanja iz jamomerstva / izdelava načrtov jamskih del spada v jamomerstvo ♪
  19.      jámrati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. tožiti, tarnati: nič hudega mu ni, pa vendar jamra; jamra, da ga otroci ne ubogajo ♪
  20.      jámski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na jamo: a) jamski požar; jamsko zračenje / jamski delavec, električar; jamski vagonček, voziček; jamska črpalka; jamska stojka pokončna podpora v jami, zlasti na odkopih; jamska svetilka svetilka, ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih b) jamski pajki, polži; jamske živali / jamski vhod; jamske poti c) jamsko bivališče primitivnega človeka / jamske podobe ◊ antr. jamski človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah; ledenodobni človek; les. jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mont. jamski plin plin, ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah; zool. jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti; jamska mokrica mokrica, ki živi v podzemeljskih jamah, Titanethes albus ♪
  21.      jámstvo  -a s (ȃ) 1. (porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti: dati, odpovedati jamstvo za kredit; prenehanje jamstva / zavarovalnica je razširila jamstvo; začetek jamstva // trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garancija: prodajati šivalne stroje z enoletnim jamstvom; rok jamstva 2. kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zadostno jamstvo, da boste dobili denar vrnjen / njegova nepristranost je jamstvo za pravično razsodbo // redko kavcija, varščina: jamstvo za izpustitev na prostost ● publ. ustavna jamstva z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine; ustavna zagotovila ◊ jur. neomejeno jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; omejeno jamstvo ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; osebno jamstvo s svojo osebo ali s celotnim premoženjem; stvarno jamstvo z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem ♪
  22.      Jánez  -a m (á) šalj., navadno v zvezi kranjski Janez slovenski fant, Slovenec: zbrali so se sami kranjski Janezi // ekspr., v stari Avstriji vojak sedemnajstega pešpolka: odhod kranjskih Janezov na fronto; upor kranjskih Janezov v Judenburgu ● preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih ♪
  23.      Jánezek  -zka m (á) v zvezah: ekspr. pridni Janezek in hudobni Mihec človek dobrega, pozitivnega značaja; preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih ♪
  24.      jánež  -a m (á) enoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cveti v kobulih ali njeno dišeče seme: dajati janež v kruh; potresti pecivo z janežem; janež in kumina ♦ bot. rastlina s pernato deljenimi listi in rumenkastimi, belimi ali rdečimi cveti, Pimpinella ♪
  25.      jáničarstvo  -a s (ȃ) 1. v fevdalni Turčiji obstoj, pojav janičarjev: janičarstvo je bilo steber takratne turške vojske 2. ekspr. izdajstvo, odpadništvo: zgražali so se nad njegovim janičarstvom ♪

   10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501 10.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA