Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
To (1.001-1.025)
- dezodorátor -ja m (ȃ) priprava za dezodoracijo: dezodorator zraka ♪
- dezorganizátor -ja m (ȃ) kdor povzroča dezorganizacijo: borili so se proti špekulantom in dezorganizatorjem ♪
- dialektológ -a m (ọ̑) strokovnjak za dialektologijo ♪
- dialektologíja -e ž (ȋ) veda o dialektih: ukvarjati se z dialektologijo; slovenska dialektologija ♪
- dialektolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dialektologijo: dialektološka študija / dialektološki atlas ♪
- dializátor -ja m (ȃ) kem. priprava za dializo ♪
- diamántov -a -o (ā) pridevnik od diamant: diamantov lesk, sijaj ♪
- díaprojéktor -ja m (ȋ-ẹ́) priprava za projiciranje diapozitivov: šola je dobila nov diaprojektor ♪
- díaprojéktorski -a -o (ȋ-ẹ́) pridevnik od diaprojektor: diaprojektorski pribor ♪
- diástola -e ž (ā) med. razširitev, razširjanje srca pri utripanju ♪
- diastóličen -čna -o (ọ́) pridevnik od diastola: diastolični pritisk krvi ♪
- diatoméja -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. alge s kremenasto lupinico, Diatomeae ♪
- diatoméjski -a -o prid. (ẹ̑) petr. ki vsebuje lupinice diatomej: diatomejska prst; diatomejsko blato ♪
- diatóničen -čna -o prid. (ọ́) muz. ki je iz celih tonov in poltonov: diatonični sistem; diatonična lestvica lestvica, ki ima v obsegu oktave cele tone in poltone; diatonična stopnja / diatonična harmonika harmonika, pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona ♪
- diatónika -e ž (ọ́) muz. tonski sistem, ki temelji na uporabi diatoničnih lestvic ♪
- diftóng -a m (ọ̑) lingv. zveza dveh različnih samoglasnikov ali samoglasnika in samoglasniškega glasu kot ena glasovna enota, dvoglasnik: jat je prešel v nekaterih slovenskih dialektih v diftong ♪
- diftóngičen -čna -o (ọ́) pridevnik od diftong: diftongičen izgovor ♪
- diftongizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem nastane diftong ♪
- digestórij -a m (ọ́) kem. omari podoben zastekljen prostor, ki preprečuje širjenje škodljivih plinov, nastalih pri poskusih ♪
- dihotómen -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. dihotomičen: dihotomna organizacija dela ♪
- dihotómičen -čna -o (ọ́) pridevnik od dihotomija: dihotomična delitev pojmov ♪
- dihotomíja -e ž (ȋ) knjiž. delitev, ločevanje na dva med seboj nasprotna dela: dihotomija med fizičnim in umskim delom ♪
- diktátor -ja m (ȃ) kdor ima neomejeno politično oblast, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: atentat na diktatorja / vojaški diktator // ekspr. oblasten, samovoljen človek: v svoji družini je pravi diktator ● publ. modni diktator kdor odločilno vpliva na spremembo mode ◊ zgod. nosilec neomejene oblasti v starem Rimu, voljen v izrednih primerih za šest mesecev ♪
- diktátorica -e ž (ȃ) ženska oblika od diktator ♪
- diktatóričen -čna -o prid. (ọ́) star. diktatorski: diktatoričen sistem / njegov diktatorični značaj ♪
876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101