Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tir (988-1.012)



  1.      esteticízem  -zma m () knjiž. posebno, večkrat pretirano poudarjanje lepega v umetniškem delu: njegov esteticizem je očiten v vseh pesmih; artistični esteticizem; slabš. to je goli esteticizem // nazor, da ima estetsko doživljanje najvišjo vrednost: s svojo pristnostjo, naravnostjo ga je razoroževala v njegovem esteticizmu
  2.      evalvácija  -e ž (á) knjiž. ocenitev, ovrednotenje: kritika je opozorila na nekritično evalvacijo rezultatov testiranja
  3.      evangélij  -a m (ẹ́) 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij ● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere
  4.      evangelíst  -a m () 1. rel. vsak od štirih piscev evangelija: evangelist Luka 2. ekspr., s prilastkom goreč glasnik ideje: evangelist napredka / evangelist veselja
  5.      evforíja  -e ž () med. bolnikovo pretirano dobro počutje in razpoloženje: občutiti evforijo; po evforiji je bila bolečina še močnejša; alkoholna evforija; bolnik je v stanju evforije / ekspr. umetnikova evforija po končanem delu
  6.      f  [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja ( ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani
  7.      fantazmagoríja  -e ž () knjiž. podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije: v pijanosti so se mu rodile fantazmagorije; pregnati grozno fantazmagorijo; pošastna fantazmagorija; svet fantazmagorij / literarna fantazmagorija
  8.      fántek  -tka m () 1. deček, zlasti predšolski: fantki in deklice se igrajo na pesku; prosim jopico za petletnega fantka / kot nagovor fantek, je kdo doma? / ekspr. ima dva zdrava fantka majhna sinova / šalj. mamin fantek sin, kateremu posvečajo starši pretirano skrb, nego 2. ekspr. droben, majhen fant: takega fantka se menda ne boš bal
  9.      fáraon  -a m () 1. v starem Egiptu vladar: zgodovina faraonov / egiptovski faraoni 2. nekdaj francoska igra s štiridesetimi kartami: igrati faraon(a)
  10.      farizéj  -a m (ẹ̑) 1. pri starih Judih pripadnik verske sekte, ki je pretirano strogo razlagala verske predpise: farizeji in saduceji; lažna pobožnost farizejev 2. slabš. hinavec, licemerec: ne bodimo farizeji; kako se zgraža ta farizej
  11.      fársa  -e ž () 1. lit. satirično dramsko delo z ostro, polemično vsebino: Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski; duhovita farsa 2. slabš. neresno obravnavanje česa: pogajanja so se sprevrgla v farso / vse je postalo prava farsa
  12.      féldvebel  -bla m (ẹ̑) v stari Avstriji podoficirski čin ali nosilec tega čina: oficirji in feldvebli; bil je feldvebel na tirolski fronti
  13.      fêrbel  -bla m (é) pokru podobna igra, pri kateri igra vsak igralec s štirimi kartami: igrati ferbel
  14.      fetišízem  -zma m () 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vera v fetiše in njihovo čaščenje: opustiti fetišizem; raziskovati fetišizem in malikovalstvo pri nekaterih ljudstvih 2. knjiž. pretirano, slepo oboževanje, priznavanje česa: nagibati se k fetišizmu; dragocenosti so postale predmet njenega fetišizma ◊ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; psiht. fetišizem bolezenska seksualna nagnjenost do dela telesa ali oblačila osebe drugega spola
  15.      filozofém  -a m (ẹ̑) filoz. določena filozofska trditev ali stališče: idealistični in materialistični filozofemi / citirati filozofem
  16.      fiskalíst  -a m () knjiž., nav. slabš. kdor pretirano zagovarja fiskalne dajatve: bil je izrazit fiskalist
  17.      fítosociolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na fitosociologijo: fitosociološki sistem / fitosociološka karta; fitosociološko kartiranje
  18.      flór  -a m (ọ̑) 1. žalni trak: (črn) flor na rokavu // raba peša zelo tanka in redka tkanina; tančica, pajčolan: nosila je flor 2. tekst. gladek merceriziran sukanec iz česanega bombaža: nogavice iz flora 3. tekst. ščetkasta površina tkanin ali pletenin: flor frotirke, pliša, preproge
  19.      fókstrot  tudi fóxtrott -a [fokstrot] m (ọ̑) družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati fokstrot; glasba za fokstrot // skladba za ta ples: razlegajo se zvoki fokstrota
  20.      formalíst  -a m () kdor pretirano poudarja obliko ali predpise na škodo vsebine: vse njegovo ravnanje kaže, kakšen formalist je / ekspr. ne oziraj se na tega puhlega formalista // kdor daje prednost obliki umetniškega dela pred vsebino: estetski, klasičen formalist
  21.      formalízem  -zma m () pretirano poudarjanje oblike ali predpisov na škodo vsebine: tako ravnanje vodi v formalizem; birokratski formalizem / ekspr. gre za čisti, goli formalizem / formalizem in površnost pri obravnavanju napak // dajanje prednosti obliki umetniškega dela pred vsebino: v liriki je vladal formalizem / spočetka se je izgubljal v formalizmu in epigonstvu ◊ filoz. poudarjanje oblike kot edino bistvenega v vseh pojavih
  22.      forsírati  -am nedov. in dov. () 1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost: gledališče forsira izvirno dramatiko; nekaj let po vojni so forsirali bazično industrijo; pog. njega že nekaj časa zelo forsirajo / forsirati izvoz živine zelo ga pospeševati, večati / forsirati ženske v odbore zelo si prizadevati za njihov sprejem 2. pog. pretiravati v intenzivnosti, prenapenjati: forsirati trening / pevec je v višinah zelo forsiral svoj glas ◊ šah. forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; voj. forsirati reko s silo preiti branjeno reko forsíran -a -o: forsirane kulturne izmenjave; forsiran tempo; prisl.: forsirano in togo reševati problem
  23.      fotográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na fotografiranje ali fotografijo: turisti s fotografskimi aparati; satelit so opremili z zelo občutljivimi fotografskimi kamerami / fotografski papir papir, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; vstaviti novo fotografsko ploščo / fotografski atelje; fotografska temnica / fotografski posnetek / fotografski postopek / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem / fotografski arhiv fotográfsko prisl.: svoja opažanja je fotografsko dokumentiral
  24.      frênč  -a m () 1. tekst. gosta, progasto tiskana bombažna tkanina: srajca iz frenča 2. v ruskem okolju vojaški suknjič s štirimi našitimi žepi in dragonarjem
  25.      fŕkljica  -e ž () manjšalnica od frklja: zabaval se je z dvema frkljicama / štiriletna frkljica deklica, punčka

   863 888 913 938 963 988 1.013 1.038 1.063 1.088  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA