Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tir (788-812)


  1.      butanól  -a m (ọ̑) kem. alifatski alkohol s štirimi atomi ogljika ♪
  2.      carístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na carizem: caristični režim; caristično zatiranje // redko carski: caristična Rusija ♪
  3.      cartáti  -ám nedov. (á ȃ) pog. pretirano negovati, razvajati: preveč cartajo otroke ♪
  4.      cécek  -cka m (ẹ̑) nar. vzhodno pigmentirani vrh dojke; bradavica: držati dete pri cecku // sesek: teleti vlečeta iz ceckov mleko ♪
  5.      cedéla  -e ž (ẹ̑) nar. štirioglat rumen bonbon: Jedla je čokolado in topila v ustih cedele (C. Kosmač) ♪
  6.      cedíti  -ím nedov., cêdi in cédi; cejèn (ȋ í) 1. pretakati skozi cedilo; precejati: cediti mleko; pren. bleda svetloba se je cedila skozi zamazana okna 2. po malem izločati: polž cedi sline; smreke cedijo smolo; mokra drva se cedijo v peči; ekspr. smokve se kar cedijo od soka ● ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; redko naroči si vina in ga počasi cedi pije; ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; pog., ekspr. kako jo cedi za nami teče cedíti se zelo počasi in v majhnih količinah teči: dojenčku se cedijo sline po bradi; gnoj se cedi iz rane; kri se mu cedi po licu / ekspr. dež se cedi iz oblakov; brezoseb. od streh se je cedilo ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sline se mu cedijo po klobasi zelo si je želi; ekspr. vino se je kar cedilo od miz bilo ga je v izobilju; ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen cedèč -éča -e: cedeča se smola ♪
  7.      célek  -lka m (ẹ̑) 1. agr. zemljiška posest, ki se v enem samem kosu razprostira okoli domačije: samotne kmetije z zemljiščem v celkih 2. zastar. celota: vsi deli sestavljajo celek ♪
  8.      cementár  in cemêntar -ja m (á; ȇ) delavec v proizvodnji cementa: silikoza je pogostna pri cementarjih // delavec, ki cementira ♪
  9.      céna  -e ž (ẹ́) 1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč dinarjev; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti se za ceno; prodajati po znižanih cenah; popustiti pri ceni; nizka, pretirana, visoka cena; izvozna, nabavna, konkurenčna, odkupna, reklamna cena; ekspr. bratovska, krščanska cena; ekspr. kupiti za slepo, smešno ceno; cena blaga; indeks, katalog cen; oblikovanje, sprostitev cen / dnevne cene ki trenutno veljajo na tržišču; enotna, fiksna cena; izklicna cena začetna cena na dražbi; proizvodna ali produkcijska cena ki obsega proizvodne stroške; sezonske cene veljavne v turistični sezoni; tovarniška cena po kateri tovarna prodaja blago kupcu; vezane cene; cena na debelo po kateri trgovec na debelo prodaja blago trgovcu na drobno; cena na drobno po kateri se blago prodaja potrošniku; pren. za svoj uspeh je plačal visoko ceno ♦ ekon. dejanska cena po kateri se blago prodaja; ekonomska cena ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; fakturna cena navedena v računu; maksimirana cena najvišja uradno dovoljena cena; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; zamrznjenje cen uradno odrejena ustalitev cen na določeni višini; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka; tržna cena ki trenutno velja na tržišču; zal. subskripcijska cena za prednaročnike 2. kar je vredno priznanja, hvale; vrednost, pomembnost: njegove besede so brez cene; te pesmi nimajo posebne cene; njegov trud uživa le majhno ceno; prava človekova cena se pokaže v preizkušnjah; Prešernova pesniška cena ● živina letos nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; prodati pod ceno, zastar. v ceno za manj, kakor je vredno; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno, zastar. po nobeni ceni pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi če bi izgubil življenje; lastna hvala — cena mala ♪
  10.      cènt 1 cénta in cênta m (ȅ ẹ́, é) utežna mera, 100 kg: vol tehta štiri cente; cent sena / ekspr. denarja ima na cente zelo veliko; noge so kot cent zelo težke / stari cent 56 kg ♪
  11.      ceremoniálen  -lna -o prid. (ȃ) slavnosten, obreden: ceremonialna pobožnost / ceremonialen nagovor; ceremonialne kretnje // knjiž. pretirano, nenaravno vljuden: njegovo ceremonialno vedenje odbija ceremoniálno prisl.: ceremonialno se priklanjati ♪
  12.      ceremónija  -e ž (ọ́) ekspr. slavnost, obred po ustaljenih predpisih: opraviti pogrebne ceremonije; dvorne ceremonije; ceremonija kronanja // nav. mn., pog. pretirano ravnanje po družabnih pravilih: samo nobenih ceremonij; kaj pa je treba teh ceremonij; predstavil se je brez ceremonij ● ekspr. ne uganjaj ceremonij ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem ♪
  13.      ceremóniti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) pog. pretirano se ravnati po družabnih pravilih: kdor je lačen, vzame in je in nič ne ceremoni // dajati si veliko dela, skrbi s čim: gostom prijazno postrezite, a nikar preveč ne ceremonite ♪
  14.      céssna  -e [cesna] ž (ẹ̑) lahko poslovno ali šolsko letalo ameriške tovarne Cessna: pilotirati cessno / dvosedežna, enomotorna cessna ♪
  15.      césta  -e ž, mn. stil. cesté (ẹ́) 1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po cesti; dolga, ravna, široka cesta; blatna, poledenela cesta; asfaltirana, makadamska cesta; cesta Ljubljana-Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države, republike ali gospodarsko in turistično pomembna središča / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren) 2. redko, s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot: cesta do tja je še dolga; izbral si je najkrajšo cesto; pren. njegova življenjska cesta je bila kratka 3. redko možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot: tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič) 4. redko način, sredstvo za dosego česa; pot: do učenosti ne drži gladka cesta ● slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; miličnik odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlak ◊ astr. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta za vozila z večjo hitrostjo; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi ♪
  16.      cha-cha-chá  tudi čačačá tudi cha-chá [čača(ča)] m neskl. (ȃ) ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: nauči me cha-cha-cha // skladba za ta ples: jazz je zaigral cha-cha-cha; petnajst minut za ljubitelje cha-cha-cha ♪
  17.      cícka  -e ž (ȋ) žarg. ozkotirni rudniški voziček za prevažanje jamskega lesa ♪
  18.      ciklostilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) redko ciklostirati: ciklostilirati okrožnico ciklostilíran -a -o: ciklostilirana publikacija ♪
  19.      cilínder  -dra m (í) 1. glavni sestavni del batnega stroja, valj: motor s štirimi cilindri; parni cilinder; cilinder črpalke 2. steklen ščitnik za svetilko: zakajen cilinder na petrolejki 3. visoko, trdo moško pokrivalo: nositi cilinder; zložljivi cilinder; gospodje v črnih cilindrih ◊ geom. cilinder valj; kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov ♪
  20.      cípa 2 -e ž (í) zool. škrjancu podobna ptica iz družine pastiric, Anthus: na Ljubljanskem barju so včasih lovili cipe ♪
  21.      citatomaníja  -e ž (ȋ) nav. slabš. nagnjenost k prekomernemu citiranju: njegovo pogosto citiranje meji že na citatomanijo ♪
  22.      cmáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe: pastirji cmarijo ribe na žerjavici; cmaril je meso med dvema vročima kamnoma // slabš. peči, kuhati: celo dopoldne je cmarila, pa nima kaj postaviti na mizo; samo polento cmari; pren. ves dan se je cmaril na soncu 2. nar. cediti se, cizeti: Iz razpok na bosih nogah mu je cmarila počrnela kri (I. Koprivec) cmáriti se od velike vročine izcejati maščobo, tekočino: smetana se je ob robu lonca cmarila; klobase so se cmarile v vroči peči / vlažna polena se cmarijo na ognju ♪
  23.      cmeràv  -áva -o in cmérav -a -o prid. (ȁ á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok; cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijazne cmerávo tudi cméravo prisl.: cmeravo govoriti ♪
  24.      copátarstvo  -a s (ȃ) 1. obrt za izdelovanje copat: nekoč je bilo v kraju zelo razvito copatarstvo 2. iron. moževa pretirana podrejenost ženi: njegovo ravnanje meji že na copatarstvo ♪
  25.      crkljáti  -ám nedov. (á ȃ) pog. pretirano negovati, razvajati: crkljati otroke / ekspr. saj ni bolan, samo crklja se // ljubkovati, božati: vzame otročička v naročje in ga crklja; rada se crklja pri mami ♪

   663 688 713 738 763 788 813 838 863 888  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA