Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tir (163-187)



  1.      ekstravertíran  -a -o prid. () psih. usmerjen v zunanji svet: ekstravertirani in introvertirani tip človeka; ekstravertirana osebnost
  2.      ekstravertíranost  -i ž () psih. lastnost, značilnost ekstravertiranega človeka: izrazita ekstravertiranost nekaterih ljudi
  3.      emitíranje  -a s () glagolnik od emitirati: emitiranje denarja / emitiranje elektronske glasbe
  4.      emitírati  -am nedov. in dov. () 1. fin. dajati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet, izdajati: emitirati denar; emitirati obveznice ljudskega posojila 2. fiz. oddajati valove, delce, sevati: antena emitira; radij emitira helijeva jedra 3. knjiž. oddajati (po radiu, televiziji): oddajo so prvič emitirali pred dvema letoma
  5.      ênainštírideset  -ih štev. (ē-) izraža število ali številko enainštirideset [41]: v vasi je enainštirideset hiš / borec iz, od leta enainštirideset udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941
  6.      ênainštírideseti  -a -o štev. (ē-) ki v zapovrstju ustreza številu enainštirideset: na tabeli je bil na enainštiridesetem mestu / borec iz, od enainštiridesetega leta udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941
  7.      encistírati se  -am se dov. in nedov. () biol. v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem: evglena se encistira encistíran -a -o: encistirana pražival
  8.      ênotíren  -rna -o prid. (ē-) ki ima en tir: enotirna proga; enotirna železnica / enotirni železniški promet
  9.      ênotírnica  -e ž (ē-) enotirna železniška proga: promet po enotirnici ♦ teh. viseča enotirnica transportna naprava, pri kateri se premika tovor po eni tirnici
  10.      eskontírati  -am dov. in nedov. () fin. kupiti, prodati nedospelo terjatev z eskontom: eskontirati menico
  11.      eskortírati  -am nedov. in dov. () spremljati z eskorto: eskortirati kaznjence na delo
  12.      etiketíranje  -a s () glagolnik od etiketirati: etiketiranje buteljk, konzerv / etiketiranje našega likovnega izraza
  13.      etiketírati  -am dov. in nedov. () opremiti z etiketo: etiketirati blago, steklenice; pren. to delo bi lahko etiketirali kot daljšo novelo etiketíran -a -o: etiketirane škatle
  14.      etiketíren  -rna -o prid. () teh., v zvezi etiketirni stroj stroj, priprava za opremljanje z etiketami: kupiti etiketirni stroj
  15.      evidentíranje  -a s () glagolnik od evidentirati: evidentiranje procesov v gospodarstvu omogoča pravočasne ukrepe
  16.      evidentírati  -am nedov. in dov. () namensko in sistematično spremljati, vpisovati podatke o čem: evidentirati dinamiko prodaje; evidentirati gibanje cen / evidentirati literarnozgodovinsko gradivo; evidentirati izdane račune / podatke smo že evidentirali ◊ adm. evidentirati dopis vpisati dopis v evidenčno knjigo pod zaporedno številko in z ustreznim datumom ter ta podatka napisati na dopis; filoz. evidentirati napraviti, da je kaj jasno, razločno predstavljeno
  17.      fagocitírati  -am nedov. in dov. () biol. uničevati tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu (s fagociti)
  18.      fasetírati  -am [tudi faz-] nedov. in dov. () delati faseto: fasetirati drage kamne ◊ tisk. podlagati klišeje za izravnavo s črkovno višino fasetíran -a -o: fasetirani kamni
  19.      fatírati  -am dov. in nedov. () zastar. narediti davčno napoved, prijavo: obrtnik je prenizko fatiral dohodke
  20.      fermentírati  -am nedov. in dov. () biol., kem. povzročati fermentacijo: fermentirati mleko; tobak se fermentira fermentíran -a -o: fermentirane vrste mleka
  21.      fianketíranje  -a [fja-] s () glagolnik od fianketirati: fianketiranje kraljevega lovca
  22.      fianketírati  -am [fja-] dov. in nedov. () šah. postaviti lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale: beli je fianketiral oba lovca
  23.      flanketíranje  -a s () šah. fianketiranje
  24.      flektíranje  -a s () glagolnik od flektirati: flektiranje glagola, samostalnika / flektiranje noge
  25.      flektírati  -am nedov. in dov. () 1. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibati: flektirati glagol 2. med. upogibati, upogniti: flektirati koleno

   38 63 88 113 138 163 188 213 238 263  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA