Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tinka (30)



  1.      tínkati  -am nedov. () dajati glas tink: v daljavi tinka zvon
  2.      tínka tónka  medm. (-ọ̑) posnema glasove pri udarjanju: tinka tonka, tinka tonka, kujejo kovači
  3.      benediktínka  -e ž () 1. redovnica reda sv. Benedikta: samostan benediktink / šolala se je pri benediktinkah 2. nar. zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi; žegnana kopriva: rano je umila z vodo benediktinke
  4.      bogatínka  -e ž () raba peša bogatašinja: oženil se je z bogatinko
  5.      četrtínka  -e ž () del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno kot samostojna mera: naročiti četrtinko vina / iti na četrtinko četrt litra / na mizi stoji prazna četrtinka; star. ura bije vsako četrtinko vsako četrt; četrtinka papirja četrt polemuz. četrtinka četrtina celinke; pavza četrtinka // nav. ekspr. četrtina: četrtinka jabolka; niti četrtinke tega ni povedal
  6.      desetínka  -e ž () del na deset enakih delov razdeljene merske enote: priprava meri do desetinke milimetra natančno; razdalje so zaznamovane v celih kilometrih in desetinkah desetinah / ekspr. v desetinki sekunde se je premislil
  7.      dvaintridesetínka  -e ž () muz. dvaintrideseti del celinke
  8.      dvanajstínka  -e ž () redko del na dvanajst enakih delov razdeljene celote; dvanajstina: svojo dvanajstinko je že pri zapuščinski razpravi odstopil bratu
  9.      kosmatínka  -e ž () ekspr. samica kosmate živali, navadno medveda: opazil je kosmatinko z mladiči ◊ bot. užitna goba s tanjšim betom in z večinoma razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus
  10.      krtínka  -e ž () vrtn. prst iz krtine: dodati lončnicam krtinko
  11.      martínka 1 -e ž () nar. krizantema: cveti martink
  12.      martínka 2 -e ž () nekdaj puška, ki se polni z enim nabojem
  13.      slátinka  -e ž () 1. nar. vzhodno steklenica za slatino: natočil si je iz slatinke; slatinka vina 2. bot. praprot s pernato deljenimi listi, ki so na spodnji strani pokriti s srebrnimi ali rjavimi luskami, Ceterach
  14.      stotínka  -e ž () del na sto enakih delov razdeljene merske enote: stotinka miligrama; stotinka sekunde ♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05
  15.      šestdesetínka  -e ž () del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetinka vsote / šestdesetinka minute
  16.      šestnajstínka  -e ž () nav. ekspr. šestnajstina: dobiti samo šestnajstinko od vsega premoženja ♦ muz. šestnajstina celinke
  17.      škrlatínka  -e ž () nalezljiva bolezen z visoko vročino in škrlatno rdečimi pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: zboleti za škrlatinko
  18.      vincentínka  -e ž () rel. redovnica reda, ki se ukvarja s strežbo bolnikom po domovih: bolniku streže vincentinka; usmiljenke in vincentinke / sestra vincentinka // v nekaterih deželah usmiljena sestra: v bolnici delajo vincentinke
  19.      žalostínka  -e ž () pesem, ki izraža žalost za umrlim: napisati žalostinko za prijateljem; zapeti komu na grobu žalostinko / ekspr. žalostinke za izgubljenimi leti / ekspr. poslušati žalostinko ptička za samičko // žalost, otožnost izražajoča pesem sploh: ljubezenske žalostinke / ekspr. potok šumi žalostinko // žalost izražajoča skladba: godba zaigra žalostinko
  20.      bogatínec  -nca m () raba peša bogataš: saj vem, da vsi bogatinci skupaj držijo; ne bom več garal za te bogatince
  21.      elegíja  -e ž () pesem otožne, žalostne vsebine, žalostinka: ljubezenske elegije; Prešernova elegija Slovo od mladosti ♦ lit. pesem, zložena v elegijskem distihu; muz. skladba elegičnega značaja
  22.      kvartín  -a m () nar. primorsko četrt litra, četrtinka: naročil je kvartin vina / sedi pred praznim kvartinom
  23.      múmps  -a m () nalezljiva bolezen zlasti otrok, pri kateri oteče obušesna slinavka: dobiti, imeti mumps; škrlatinka in mumps
  24.      nagróbnica  -e ž (ọ̑) 1. knjiž. žalostinka: vojaki so umrlemu zapeli nagrobnico ∙ star. ko je duhovnik govoril nagrobnico, so ženske zajokale nagrobni govor 2. redko roža, rastlina, s katero se krasi grob: na grobovih so odcvetele nagrobnice
  25.      pávza 1 -e ž () 1. čas med delovnim časom, namenjen sprostitvi, malici; odmor: podaljšati, skrajšati pavzo; med pavzo si je skuhala kavo; kratka, polurna pavza; dopoldanska pavza // šol. čas med koncem ene učne ure in začetkom druge: med pavzo so se učenci zbirali na hodniku / glavna pavza // čas med enim delom predstave, prireditve in začetkom drugega: pavza bo po peti točki sporeda; med pavzo so se gledalci sprehajali po foyerju 2. premor: pavze so dajale izrečenim mislim poseben poudarek / med branjem je delal pavze 3. muz. enota za trajanje prekinitve tonov: pavza celinka, četrtinka // znak za to enoto: napisati pavzo na četrto notno črto

1 26  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA