Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Tinja (13-37)
- kandidátinja -e ž (ȃ) kandidatka: dati prednost kandidatinji s prakso / izpitna kandidatinja ♪
- katehétinja -e ž (ẹ̑) rel. ženska, ki poučuje verouk; katehistinja: tečaj za katehetinje ♪
- katehístinja -e ž (ȋ) rel. ženska, ki poučuje verouk: več let je bila katehistinja ♪
- milostínja -e ž (í) zastar. miloščina: dajati milostinjo ♪
- modístinja -e ž (ȋ) redko modistka: lokal znane modistinje ♪
- opátinja -e ž (ȃ) rel. predstojnica večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega: postavili so jo za opatinjo; mati opatinja ♪
- patriótinja -e ž (ọ̑) patriotka: mlade patriotinje ♪
- psihopátinja -e ž (ȃ) psihopatka ♪
- pustínja -e ž (í) knjiž. 1. obširen travnat svet: pustinje v Afriki; pustinje in puščave / ruske pustinje stepe 2. puščava, pušča: zelenice v pustinji / požar je spremenil gozd v črno pustinjo ♪
- pustinják -a m (á) star. puščavnik: molitev pustinjaka / ne bodi tak pustinjak samotar ♪
- regêntinja in regéntinja -e ž (é; ẹ̄) ženska oblika od regent: mati mladoletnega vladarja je postala regentinja / po kraljevi smrti je kraljica ostala regentinja ♪
- skávtinja -e ž (ȃ) v nekaterih deželah članica mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: skavti in skavtinje ♪
- svetínja -e ž (í) 1. navadno s prilastkom kar ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: ohranjati, varovati družinske, narodne svetinje; materni jezik je zanjo največja svetinja; svetinje človeštva 2. v krščanskem okolju manjši predmet, navadno kovinska ploščica z reliefno podobo svete osebe ali s krščanskim simbolom: v dar je dobila zlato svetinjo 3. rel. relikvija: našli so svetinje svete Katarine ♪
- štrtínjak -a m (ȋ) nar. 1. prostorninska mera, navadno za vino, približno 560 l: prodal je štrtinjak vina 2. sod, ki drži od 500 do 600 l; četrtinjak: ob steni so se vrstili polovnjaki in štrtinjaki ♪
- turístinja -e ž (ȋ) star. turistka: turistinja je odpotovala ♪
- atlétka -e ž (ẹ̑) atletinja ♪
- detínji -a -e prid. (ȋ) pesn. otroški: detinje igre; detinja srca ♪
- dolgorépec -pca [u̯g] m (ẹ̑) zool. 1. nav. mn. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in dobro razvitim zadkom, Macrura: k dolgorepcem prištevamo tudi potočnega raka 2. v zvezi lunj dolgorepec ptica ujeda, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrourus ♪
- menáda -e ž (ȃ) v grški mitologiji žensko bitje, ki spremlja boga Dioniza: raztrgale so ga menade; blazna, divja menada // knjiž., redko bakhantka, bakhantinja: ples menad ♪
- opática -e ž (ȃ) rel. opatinja: postala je opatica ♪
- paládij 1 -a m (á) knjiž. svetinja, varuh: jezik je naš paladij ♪
- pustína -e ž (í) 1. redko pustost: pustina prostora / pustina življenja 2. star. pustinja: odhajati v pustino / njive so se spreminjale v pustino v puščo ♪
- relíkvija -e ž (í) 1. rel. del telesnih ostankov ali telesni ostanki svetnika, svete osebe, ki se mu izkazuje posebna čast, spoštovanje, sveti ostanki: častiti, hraniti relikvijo / relikvije sv. Cirila // del predmeta ali predmet, ki je v zvezi s svetnikom, sveto osebo in ki se mu izkazuje posebna čast, spoštovanje: po legendi so to relikvije verig sv. Petra 2. vznes. posmrtni ostanki, truplo zelo cenjenega, spoštovanega človeka: relikvija tega borca za svobodo počiva v domači zemlji ● knjiž. obleka umrlega sina je bila za mater relikvija svetinja; knjiž. vrč iz kitajskega porcelana je hišna relikvija se ohranja, deduje iz roda v rod ♪
- skávtka -e ž (ȃ) redko skavtinja ♪
- stépen -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stepo: jahati divje stepne konje; stepna trava / stepni požar; stepni veter ♦ zool. stepni lunj lunj, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrurus ♪
1 13