Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tina (568-592)


  1.      prezračeválnik  -a m (ȃ) odprtina, luknja za zračenje; zračnik: zapreti prezračevalnik; prezračevalniki in ogrevalniki ♪
  2.      prijáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od prijaviti: preklicati, umakniti prijavo; pismena, ustna prijava / maščevati se komu zaradi prijave; prijava umora / tiskovina za prijavo bivanja, davka / rok za prijave na razpis je potekel 2. listina, s katero se koga, kaj prijavlja: napisati, vložiti prijavo; navesti v prijavi vse potrebne podatke / na razpis je prišlo več prijav / davčna prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove / pog. kupiti prijavo tiskovino za prijavo ♪
  3.      prijáven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na prijavo: prijavni rok / prijavni obrazec; prijavna listina / prijavna in odjavna služba dejavnost, ki se ukvarja s prijavljanjem in odjavljanjem začasnega ali stalnega bivališča prebivalcev ♪
  4.      prílika  -e ž (í) 1. kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: prilika je nanesla, da sva se kmalu spet srečala; imeti, izrabiti, zamuditi priliko; čakal je na priliko za pogovor / ob priliki te obiščem / dal sem mu priliko, da se izkaže možnost / ekspr.: zdaj je prilika, da vse poveš zdaj lahko vse poveš; ljudje, ki sem jih imel priliko spoznati, so zelo delavni ki sem jih spoznal // določen dogodek, ki omogoča uresničitev česa: jutri bo sestanek, ob tej priliki ti bom vse pojasnila / njihov sin se bo vrnil, za to priliko bodo pripravili pogostitev za ta dogodek; vedel se je, kot je navada pri taki priliki; obleka za posebne, slovesne prilike / publ., z oslabljenim pomenom ob priliki kongresa je bil sprejet nov statut ob kongresu 2. nav. mn., publ. razmere, okoliščine: prilike so se spremenile; vživeti se v nove prilike; živeti v dobrih prilikah / družbene, gospodarske prilike / vremenske prilike so se proti večeru izboljšale 3. lit. poučna pripoved, ki ponazarja kako misel, nauk: povedati priliko; svetopisemske prilike; prilika o izgubljenem sinu / govoriti v prilikah 4. knjiž., v zvezi na priliko na primer: ta knjiga mi na priliko ni všeč / veliko stvari bo še treba kupiti, na priliko: posteljnino, zavese / všeč so mi ljudje, kot je na priliko tvoja žena ● ekspr. imela je veliko prilik, pa se vseeno ni poročila velikokrat bi se lahko poročila; knjiž. pripravil si je orodje, da bi mu bilo na priliko pri roki; star. gostilna je na lepi priliki na dostopnem, prometnem kraju; ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne; zastar. letina bo dobra, tudi vina bo po priliki precej; publ. knjiga bo po (vsej) priliki izšla jeseni verjetno; publ. to je bilo po priliki pred petdesetimi leti približno; prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti ♪
  5.      prilóga  -e ž (ọ̑) 1. listina, spis, ki se priloži kaki drugi listini, spisu: navesti, oštevilčiti priloge; dopis, prošnja s prilogami / kot prilogo, v prilogi vam pošiljamo zahtevane dokumente 2. zal. del časopisa, knjige s posebnim oštevilčenjem strani ali brez oštevilčenja, ki je samostojna enota: časopis ima vsak teden prilogo / barvna ki ima slike v barvah, slikovna priloga ki obsega slike, risbe, zemljevide; radijska priloga 3. gastr. jed kot dodatek h glavni jedi: dati za prilogo krompir, riž; priloga h kuhani govedini; samostojne jedi in priloge ♪
  6.      primériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti primerjavo: primeriti staro novemu; primeriti slovenske oblike nemškim / bolečina se ni dala z ničimer primeriti je bila neprimerljiva 2. star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza, zlasti glede na velikost; pomeriti: primeriti obleko; primeril si je kapo / primeril je desko in ugotovil, da je prekratka 3. zastar. prilagoditi, prirediti: zlatar je primeril ceno srebra tako, da ni imel škode; zakon primeriti volji ljudi primériti se nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: primerila se je nesreča; to se lahko primeri samo v sanjah / krivica se mu je primerila zgodila; redkokdaj se mu je primerilo, da je zamudil redkokdaj je zamudil ∙ star. če se primeri slaba letina, bo hudo če bo; živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari primérjen -a -o: čevlji so že primerjeni ♪
  7.      pripásti  -pádem dov., stil. pripàl pripála (á ā) 1. postati last koga: četrtina dediščine je pripadla njemu / po tej pogodbi je to ozemlje pripadlo Jugoslaviji bilo priključeno k njej 2. publ. biti dodeljen, dan: pripadla mu je naloga, da stvar razišče ♪
  8.      pripís  -a m (ȋ) 1. kar se pripiše zlasti na koncu kakega besedila: dodati pripis; bratovo pismo z materinim pripisom; listina s pripisom 2. glagolnik od pripisati: pripis pojasnila / pripis obresti ♪
  9.      prísten  -tna -o prid., prístnejši (í ȋ) 1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine: pristna slivovka; pristna svila; pristna domača vina / pristna domača beseda / ekspr. pristen učenjak // nav. ekspr. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: ostal je pristen Gorenjec; pristen hribovec; pristna Slovenka 2. ki izvira od avtorja: pristen rokopis, spis; pristno besedilo // ki ni ponarejen: pristni dokumenti, viri; listina je pristna / pristni biseri 3. ki izraža, kaže resnično razpoloženje: pristna žalost; pristno sočutje, veselje / po licih so ji tekle pristne solze / pristni odnosi prístno prisl.: pristno občutiti; pristno človeški odnosi; ima pristno slovanski značaj; sam.: v njem je bilo nekaj pristnega ♪
  10.      pristópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pristop: pristopni pogoji / pristopni obrazec; pristopna izjava; pristopna listina pristopnica ♦ rel. pristopne molitve molitve na začetku maše ♪
  11.      pristópnica  -e ž (ọ̑) listina o pristopu: podpisati pristopnico ♪
  12.      privilégij  -a m (ẹ́) nav. mn. posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj: dati, izgubiti privilegij; uživati privilegije; boriti se za privilegije / diplomatski, politični privilegiji // zlasti v razredni družbi taka pravica, ugodnost: članstvo v klubu je privilegij; podeliti privilegij; privilegij otrok bogatašev pri šolanju / plemiški, stanovski privilegij ♦ zgod. listina, s katero se daje, potrjuje taka pravica; mestni privilegiji // nav. ekspr. posebna pravica, ugodnost sploh: v službi ni imel, ni maral privilegijev ♪
  13.      priznánica  -e ž (ȃ) knjiž. listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo: dati, izpolniti priznanico ♦ jur. dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga; pobotnica ♪
  14.      prométen  -tna -o prid., prométnejši (ẹ̑) nanašajoč se na promet: a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil / prometni miličnik; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni znak; prometna milica; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik c) prometni davek; prometna vrednost izdelka ◊ avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; jur. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter prenos obvestil po pošti, telegrafu, telefonu in radiu; žel. prometni urad prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa prométno prisl.: prometno pomemben kraj ♪
  15.      proti...  ali próti... predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje a) nasprotovanja, odpora: protibirokratski, protifašist, protirevolucionaren / protidokaz, protikandidat b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: protisredstvo, protistrup c) nasprotja, nasprotovanja: protinaraven, protizakonit č) varovanja, zaščite: protihrupen, protiplinski d) povrnitve, nadomestitve: protiusluga, protivrednost e) povračila, odgovora: protinapad, protiofenziva f) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: protikot, protinožec, protiveter ♪
  16.      prótičlovéški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) ki je proti človeku: pesnikov obračun s protičloveškimi in protinarodnimi silami / ekspr. protičloveško ravnanje okupatorjev nečloveško ♪
  17.      protín  -a m (ȋ) med. vnetje sklepov zaradi nabiranja soli sečne kisline: muči ga protin; imeti protin; napad protina ♪
  18.      púnčica  -e ž (ȗ) 1. anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: punčica in šarenica; paziti na koga kot na punčico svojega očesa zelo 2. ljubk. deklica, dekle: živahna, svetlolasa punčica ♪
  19.      pupíla  -e ž (ȋ) anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: razširjenje pupile ♪
  20.      pútikast  -a -o prid. (ú) star. protinast: putikaste roke ♪
  21.      rádenski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Radence: radenski vrelci / radenska slatina; sam.: pog. dva deci radenske dva decilitra radenske slatine ♪
  22.      rálo  -a s (á) orodje, priprava za oranje, ki zemlje ne obrača: orati z ralom; leseno ralo; najdbe keltskih ral / vpreči v ralo / slabš. kaj boš s tem ralom plugom ◊ anat. koščeni, zadnji del nosnega pretina ♪
  23.      razbítek  -tka m (ȋ) nav. mn., knjiž. razbitina: razbitki ponesrečene ladje / zbirati razbitke lončenih posod črepinje ♪
  24.      razpéti se  -pôjem se dov., razpój se razpójte se tudi razpôj se razpôjte se; razpél se (ẹ́ ó) nav. ekspr. začeti glasno peti: šele proti koncu prireditve so se pevci razpeli / proti večeru so se zvonovi mogočno razpeli // izraziti misli v vezani besedi, navadno v veliki meri: pesnik se je razpel o lepoti narave / v teh sonetih se razpoje vsa pesnikova notranjost ♪
  25.      razpóčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na razpok: razpočna odprtina / razpočna snov eksplozivna ♪

   443 468 493 518 543 568 593 618 643 668  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA