Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Tina (118-142) 
- sesutína -e [sǝs in ses] ž (í) knjiž. plast zemlje, kamnine, nastala zaradi krušenja, sesipanja: sesutine pod plazom / skalne sesutine / pot na vrh vodi čez sesutine ● knjiž. na hribu so sesutine gradu razvaline ♪
- sirotína -e ž (í) zastar. siromaštvo: bogastvo in sirotina / pomagati sirotini sirotam ♪
- skrótina -e ž (ọ́) nar. tolminsko zelo razčlenjena skalna gmota: pot je držala mimo skrotine; skrotina na grebenu ♪
- skrutinátor -ja m (ȃ) knjiž. kdor opravi skrutinij: določiti skrutinatorje za naslednje volitve ♪
- slátina -e ž (ȃ) voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi: naročiti vino in slatino; pije slatino; izvir slatine; kozarec slatine / steklenica za slatino iz zelenega stekla, navadno litrska / radenska, rogaška slatina // izvir take vode: napotili so se k slatini / vsako leto je hodil v slatino v zdravilišče s tako vodo ♪
- slátinar -ja m (ȃ) delavec v proizvodnji slatine: združenje slatinarjev ♪
- slatinár -ja m (ā) nar. vzhodno steklenica za slatino: nagnil je slatinar in pil ♪
- slátinast -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slatino: pijača slatinastega okusa ♦ agr. slatinasta tla tla, ki vsebujejo mnogo natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli ♪
- sonatína -e ž (ȋ) muz. krajša in tehnično lažja sonata: igrati sonatino / sonatina za klavir in violino ♪
- srobotína -e ž (í) srobotova stebla, srobot: srobotina je prepletala grmovje ♪
- stotína -e ž (í) 1. del na sto enakih delov razdeljene celote: ostala mu je le kaka stotina zaslužka / stotina grama, litra 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: napekla je stotine hlebov kruha; prevozili so že stotine kilometrov / posekali so na stotine dreves ♪
- strugotína -e ž (í) nav. mn. kar odpade pri struganju: strugotine kož ♪
- suhotína -e ž (í) knjiž., redko suh svet: nerodovitna suhotina ♪
- svinétina in svinjétina -e ž (ẹ̑) star. svinina: jesti svinetino / prekajena svinetina ♪
- ščetína -e ž (í) trša dlaka, zlasti pri prašiču: odstranjevati, strgati ščetine; poraščen z gostimi ščetinami; njegovi lasje so trdi kot ščetine / ekspr. teh nekaj ščetin še ni brada kocin / krtača, zobna ščetka iz naravnih ščetin // kar je tej dlaki podobno: perlonske ščetine omela; čopič iz umetnih ščetin ◊ gozd. ščetina zatrgani del pri štoru, pri tramu; zool. tipalne ščetine trše, resaste dlake nekaterih živali, s katerimi tipajo ♪
- ščetínar -ja m (ȋ) 1. ekspr. s ščetinami porasla žival, zlasti prašič: nakrmiti ščetinarje / divji ščetinar 2. nekdaj kdor nakupuje in prodaja ščetine ♪
- ščetínast -a -o prid. (í) 1. ki je iz ščetin: ščetinasta krtača 2. nav. ekspr. porasel s ščetinami: ščetinasta žival 3. ekspr. trd kot ščetina: ščetinasti lasje; ščetinaste obrvi ščetínasto prisl.: ščetinasto dlakava rastlina ♪
- šestdesetína -e ž (í) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetina vsote ♪
- šestína -e ž (í) del na šest enakih delov razdeljene celote: vrniti šestino izposojenega denarja ♪
- šestnajstína -e ž (í) del na šestnajst enakih delov razdeljene celote: šestnajstina dediščine; šestnajstina vsote ♪
- telétina -e ž (ẹ̑) 1. telečje meso: jesti, peči teletino 2. žarg. usnje iz telečje kože: čevlji iz teletine ♪
- trátina -e ž (á) star. trata, travnata površina: stal je na tratini pred hišo / tratina sredi gozda / kopati kose tratine ruše ♪
- tresetína -e ž (í) zastar. šotna tla ♪
- udrtína -e ž (í) 1. vdolbina, luknja, nastala zaradi udrtja: v stropu je nastala udrtina; zasuti udrtino; od udarca ima na čelu globoko udrtino 2. gmota zemlje, kamnine, nastala zaradi udrtja navadno stropa podzemeljske jame; udorina: odkopati udrtine ob vhodu v jamo ♪
- vnetína -e ž (í) knjiž. vneti del telesa: dati obkladek na vnetino ♪
1 18 43 68 93 118 143 168 193 218 
