Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tina (101-125)



  1.      prótinapóleonski  tudi prótinapoleónski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑; ọ̑-ọ̑) ki je proti Napoleonu: zagovarjati protinapoleonsko politiko / protinapoleonske vojne
  2.      prótinaráven  -vna -o prid. (ọ̑-á) ki je v nasprotju z zakoni narave: protinaraven razvoj / protinaravno dejanje
  3.      prótinarávnost  -i ž (ọ̑-á) lastnost, značilnost protinaravnega: protinaravnost dejanja / spolne protinaravnosti
  4.      prótinároden  -dna -o prid. (ọ̑-á) ki je proti narodu: protinarodna politika; protinarodno delovanje
  5.      prótinaskòk  -óka in -ôka m (ọ̑- ọ̑-ọ́, ọ̑-ó) naskok kot odgovor na nasprotnikov naskok: protinaskok je presenetil sovražnika / preiti v protinaskok
  6.      protínast  -a -o prid. () med. ki ima protin: protinast človek / protinaste noge protínasto prisl.: protinasto zviti prsti
  7.      prótinatúren  -rna -o prid. (ọ̑-) knjiž. protinaraven: misel na smrt se mu je zdela protinaturna
  8.      pustína  -e ž (í) 1. redko pustost: pustina prostora / pustina življenja 2. star. pustinja: odhajati v pustino / njive so se spreminjale v pustino v puščo
  9.      razbitína  -e ž (í) 1. nav. mn. ostanki razbitega večjega predmeta, predmetov: morje je naplavilo razbitine; potegniti truplo izpod razbitin; med razbitinami iskati ponesrečence / ladijske, letalske razbitine / razbitine starih posod črepinje; pren., ekspr. razbitine sreče, življenja ∙ ekspr. razbitina že dolgo leži ob cesti poškodovano vozilo; knjiž. razbitine uporniške vojske ostanki 2. ekspr., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: njen mož je samo še razbitina
  10.      razpetína  -e ž (í) knjiž. razpon: izmeriti razpetino; razpetina kril; velikost razpetine / majhna razpetina barvne skale / časovna razpetinagrad. razpetina mostu razdalja med opornikoma
  11.      razritína  -e ž (í) razrita zemlja, navadno od divjih prašičev: razritine na njivi, v gozdu
  12.      retína  intina -e ž (; ẹ̑) anat. notranja, za svetlobo občutljiva plast zrkla; mrežnica: žilnica in retinamed. odstop retine
  13.      tina  -e ž () 1. les. odebeljeni del debla nad panjem: sedel je na ritino podrtega drevesa in počival 2. agr. debelejši spodnji del snopa: snope so zlagali v krog z ritinami navzven
  14.      rtína  -e ž (í) nar. odebeljeni del debla nad panjem; ritina: rtina podrtega drevesa
  15.      rutína  -e ž () 1. izurjenost, izkušenost, pridobljena z delom: imeti veliko rutino v prevajanju; pridobiti si govorniško rutino / družabna, poklicna rutina // nav. ekspr. tehnična dovršenost v izvajanju, podajanju brez ustvarjalnosti, osebne zavzetosti: režiser se je upiral rutini; igralska rutina; zaiti v preveliko rutino 2. nav. ekspr. strokovno delo, opravilo, potekajoče po že znanem, ustaljenem načinu: poleti v vesolje so postali rutina; aparati odvzamejo zdravniku velik del vsakdanje rutine
  16.      serpentína  -e ž () nav. mn. 1. vijuga, zavoj vzpenjajoče se poti, ceste: ustaviti se na vrhu serpentin; ostre serpentine / cesta dela serpentine / pot se dviga v dolgih serpentinah v hrib 2. trg. dolg papirnat barvast trak, zvit v kolobarček: na zabavi so si metali konfete in serpentine
  17.      serpentínast  -a -o prid. () nanašajoč se na serpentino: serpentinasta cesta, steza / serpentinasta vožnja serpentínasto prisl.: cesta se serpentinasto spušča v dolino
  18.      sesutína  -e [sǝs in ses] ž (í) knjiž. plast zemlje, kamnine, nastala zaradi krušenja, sesipanja: sesutine pod plazom / skalne sesutine / pot na vrh vodi čez sesutine ● knjiž. na hribu so sesutine gradu razvaline
  19.      sirotína  -e ž (í) zastar. siromaštvo: bogastvo in sirotina / pomagati sirotini sirotam
  20.      skrótina  -e ž (ọ́) nar. tolminsko zelo razčlenjena skalna gmota: pot je držala mimo skrotine; skrotina na grebenu
  21.      skrutinátor  -ja m () knjiž. kdor opravi skrutinij: določiti skrutinatorje za naslednje volitve
  22.      slátina  -e ž () voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi: naročiti vino in slatino; pije slatino; izvir slatine; kozarec slatine / steklenica za slatino iz zelenega stekla, navadno litrska / radenska, rogaška slatina // izvir take vode: napotili so se k slatini / vsako leto je hodil v slatino v zdravilišče s tako vodo
  23.      slátinar  -ja m () delavec v proizvodnji slatine: združenje slatinarjev
  24.      slatinár  -ja m (ā) nar. vzhodno steklenica za slatino: nagnil je slatinar in pil
  25.      slátinast  -a -o prid. () nanašajoč se na slatino: pijača slatinastega okusa ♦ agr. slatinasta tla tla, ki vsebujejo mnogo natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA