Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (976-1.000)



  1.      bezáti  -ám [bǝz] nedov.) 1. narahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom!
  2.      bézgati  -am nedov. (ẹ̑) nar. dirjati, divjati: otroci so bezgali med bajtami
  3.      bezgáti  -ám [bǝz] nedov.) redko bezati: bezgati v pečico / bezgal je po policah in predalih brskal
  4.      bezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov.) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati
  5.      bežáti  -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah ∙ knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži
  6.      biblicístika  -e ž (í) veda o bibliji ali bibličnih vprašanjih: strokovnjak za biblicistiko
  7.      biciklístičen  -čna -o prid. (í) kolesarski: biciklistična tekma / biciklistični šport
  8.      biciklístika  -e ž (í) kolesarstvo: gojiti biciklistiko
  9.      bíčati  -am nedov. ( ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro 3. knjiž., redko zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce bičajóč -a -e: bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke bíčan -a -o: bičan od krivice
  10.      bigozem  -zma m () knjiž. pobožnjaštvo, licemerstvo: v svojih pesmih razkrinkuje bigotizem malomeščanstva
  11.      bíksati  -am nedov. (í) pog. 1. loščiti: biksati parket; biksati čevlje 2. ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga biksa, ta! / žena mu ga biksa
  12.      bilancírati  -am nedov. in dov. () redko delati, sestavljati bilanco: ne zna bilancirati
  13.      bílingvístičen  -čna -o prid. (-í) ki zna in redno uporablja dva jezika; dvojezičen: bilingvističen pisatelj / bilingvistična šola
  14.      bíliti  -im nedov.) redko delati bilke: ječmen pričenja biliti
  15.      biljardírati  -am nedov. () pog. igrati biljard: v kavarni je nekaj ljudi biljardiralo in kvartalo
  16.      bímčkati  -am nedov. in dov. () otr. objemati, ljubkovati: bimčkala ga je in božala
  17.      bíncati  -am nedov. () nar. vzhodno pobrcavati, brcati: dojenček živahno binca z nogami; konj binca / sedel je na veji in bincal z nogami bingljal
  18.      bingljáti  -ám nedov.) 1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami // redko pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo 2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal; bingljati na veji bingljajóč -a -e: bingljajoča verižica
  19.      binírati  -am nedov. in dov. () rel. na en dan dvakrat maševati: ob nedeljah župnik binira
  20.      bínkošti  -i ž mn. () v krščanstvu praznik, petdeseti dan po veliki noči: za binkošti je prišel domov; o binkoštih gre rž v klasje
  21.      bíogenétičen  -čna -o prid. (-ẹ́) biol. biogenetski: osnovna biogenetična pravila
  22.      biótičen  -čna -o prid. (ọ́) biol. nanašajoč se na življenje ali živa bitja: biotični faktorji
  23.      biop  -a m () biol. organizmi s popolnoma enako dedno osnovo
  24.      bíotipologíja  -e ž (-) veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov
  25.      biot  -a m () min. rudnina magnezijev železov alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA