Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (976-1.000)
- bezáti -ám [bǝz] nedov. (á ȃ) 1. narahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom! ♪
- bézgati -am nedov. (ẹ̑) nar. dirjati, divjati: otroci so bezgali med bajtami ♪
- bezgáti -ám [bǝz] nedov. (á ȃ) redko bezati: bezgati v pečico / bezgal je po policah in predalih brskal ♪
- bezljáti -ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati ♪
- bežáti -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah ∙ knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi 3. nav. ekspr. hitro se
časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži ♪
- biblicístika -e ž (í) veda o bibliji ali bibličnih vprašanjih: strokovnjak za biblicistiko ♪
- biciklístičen -čna -o prid. (í) kolesarski: biciklistična tekma / biciklistični šport ♪
- biciklístika -e ž (í) kolesarstvo: gojiti biciklistiko ♪
- bíčati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro 3. knjiž., redko zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce bičajóč -a -e: bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke bíčan -a -o: bičan od krivice ♪
- bigotízem -zma m (ȋ) knjiž. pobožnjaštvo, licemerstvo: v svojih pesmih razkrinkuje bigotizem malomeščanstva ♪
- bíksati -am nedov. (í) pog. 1. loščiti: biksati parket; biksati čevlje 2. ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga biksa, ta! / žena mu ga biksa ♪
- bilancírati -am nedov. in dov. (ȋ) redko delati, sestavljati bilanco: ne zna bilancirati ♪
- bílingvístičen -čna -o prid. (ȋ-í) ki zna in redno uporablja dva jezika; dvojezičen: bilingvističen pisatelj / bilingvistična šola ♪
- bíliti -im nedov. (í ȋ) redko delati bilke: ječmen pričenja biliti ♪
- biljardírati -am nedov. (ȋ) pog. igrati biljard: v kavarni je nekaj ljudi biljardiralo in kvartalo ♪
- bímčkati -am nedov. in dov. (ȋ) otr. objemati, ljubkovati: bimčkala ga je in božala ♪
- bíncati -am nedov. (ȋ) nar. vzhodno pobrcavati, brcati: dojenček živahno binca z nogami; konj binca / sedel je na veji in bincal z nogami bingljal ♪
- bingljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami // redko pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo 2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal; bingljati na veji bingljajóč -a -e: bingljajoča verižica ♪
- binírati -am nedov. in dov. (ȋ) rel. na en dan dvakrat maševati: ob nedeljah župnik binira ♪
- bínkošti -i ž mn. (ȋ) v krščanstvu praznik, petdeseti dan po veliki noči: za binkošti je prišel domov; o binkoštih gre rž v klasje ♪
- bíogenétičen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) biol. biogenetski: osnovna biogenetična pravila ♪
- biótičen -čna -o prid. (ọ́) biol. nanašajoč se na življenje ali živa bitja: biotični faktorji ♪
- biotíp -a m (ȋ) biol. organizmi s popolnoma enako dedno osnovo ♪
- bíotipologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov ♪
- biotít -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev železov alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom ♪
851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076