Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (9.651-9.675)


  1.      pehniti  ipd. gl. pahniti ipd. ♪
  2.      pejoratíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. slabšalen: pogosto uporablja pejorativne izraze; pejorativna oznaka / pejorativni pomen besede ♪
  3.      peketáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) slišno udarjati s kopiti ob tla: konj je nemirno peketal na dvorišču; pren., ekspr. dežne kaplje peketajo po asfaltu // peketaje se premikati: konji so peketali po cesti / jezdeci peketajo skozi vas ∙ ekspr. ves teden je peketal po mestu in iskal službo hodil peketáje: konj je peketaje zdirjal čez dvorišče ♪
  4.      peklíti  -ím [tudi pǝk] nedov., pêkli tudi peklì in pèkli (ȋ í) ekspr. povzročati zelo veliko duševno neugodje, trpljenje: njegova brezbrižnost jo pekli; peklila ga je misel, da ni izpolnil obljube; pekli ga, da ga nihče ne ceni; pekli se zaradi sinove neubogljivosti ∙ ekspr. še zmeraj ga pekli žeja še zmeraj je žejen; ekspr. po tej hrani ga pekli v želodcu peče, žge peklíti se zelo se truditi, si prizadevati: sam se pekli in ubija, da bi preživel družino ♪
  5.      pektín  -a m (ȋ) kem. lepljiva organska snov, ki jo vsebujejo mehki in mesnati deli rastlin: pektin v jabolkih; vloga pektina pri izdelovanju marmelade ♪
  6.      pektínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pektin: pektinski ekstrakt / pektinske snovi ♪
  7.      pelískati  -am nedov. (ȋ) nar. udarjati, tolči: dež je kar naprej lil in peliskal po okenskih šipah / peliskati z roko po čem ♪
  8.      peljáti  péljem tudi -ám nedov., pêlji peljíte; pêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spravljati kam: peljati drva, pohištvo, seno; peljati sadje na trg, žito v mlin; peljati koga v mesto; peljati na avtomobilu, vozu, v samokolnici; z brodom so jih peljali čez reko / avtobus nas je peljal z letališča / ladja lahko pelje veliko tovora 2. delati, povzročati, da se prevozno sredstvo premika: peljati voz; peljati skozi križišče, v koloni, za drugimi; peljati naprej / peljati avtomobil k mehaniku 3. premikati se v določeno smer: avtobus je peljal z železniške postaje proti središču mesta / letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko leti 4. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre: peljati koga na izlet, ples, sprehod, v gledališče; vodič jih je peljal po mestu; peljati goste noter / peljati koga pod roko / peljati konja za uzdo // delati, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: peljati koga na morišče, v zapor / peljati živino napajat 5. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta pelje mimo vasi; železnica pelje do mesta / lestev pelje na podstrešje; vrata, ki peljejo v klet / čez reko pelje nov most je // omogočati, da kdo a) kam pride: kolovozna pot (nas) pelje do planinske koče / kot vljudnostna fraza kam vas pelje pot b) kaj spozna, se s čim seznani: avtor pelje bralca skozi procese gospodarskih gibanj / sledovi znanstvenega raziskovanja nas peljejo daleč nazaj ● pog. vprašal je, kdaj pelje njegov avtobus kdaj ima odhod; star. povej, kam te srce pelje kam želiš iti; koga, česa si želiš; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne pelje izraža odklonilen odnos; publ. uporaba umetnih gnojil pelje v uničevanje zalog pitne vode ima za posledico; zastar. peljati vojsko vojskovati se; zastar. peljati mirno življenje mirno živeti; star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo peljáti se premikati se s prevoznim sredstvom: peljati se do končne postaje; peljati se na izlet, v mesto; peljati se na vozu; peljati se po glavni cesti; peljati se z vlakom; peljati se mimo; peljati se v diru, z veliko hitrostjo; pog. peljiva do prve bencinske črpalke ∙ ekspr. orel se je peljal proti goram letel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili pelján -a -o: peljan tovor ♪
  9.      penčáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. primorsko olupljenim, posušenim slivam odstranjevati koščice in jih sploščati: zvečer so prišli penčat penčán -a -o: penčane češplje ♪
  10.      penetrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. postopno se širiti na druga področja: kapital penetrira v kako državo 2. teh. prodirati v drugo snov: impregnacijsko sredstvo penetrira v les ♪
  11.      péniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo péniti se 1. postajati penast: juha, vino, voda se peni; pri kuhanju se mleko zelo peni / ekspr. pred menoj so se penili igrivi valovi peneč se premikali 2. postajati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se peni; peniti se od jeze / usta se mu penijo (od jeze) / konjem, volom so se penili gobci // pog., ekspr. jeziti se, razburjati se: kaj se peniš; to se bo penila, ko bo izvedela penèč -éča -e: plaval je proti čolnu, peneč vodo; valovi so peneč se pljuskali na krov; vpil je, peneč se od jeze; peneči se valovi ♦ agr. peneče (se) vino vino, ki ima dosti ogljikovega dioksida; sam.: popiti kozarec penečega pénjen -a -o: grad. penjeni beton mehurčast beton, izdelan iz finega peska, cementa, vode in z dodatkom penila ♪
  12.      pentljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. slabš. družiti se: niso mu zaupali, ker je pentljal z nasprotniki; z njim se ni dobro pentljati 2. ekspr. počasi delati, navadno brez učinka, uspeha: hitreje, nikar toliko ne pentljaj ♪
  13.      penzionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pog. upokojiti: penzionirali so ga pred tremi meseci penzioníran -a -o: penzionirana učiteljica ♪
  14.      pepeláriti  -im nedov. (á ȃ) nekdaj pridobivati pepel ali pepeliko: pepelarili so za steklarno ♪
  15.      pepelíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. knjiž. spreminjati v pepel: ogenj je vse pepelil; pren. v njenih očeh je ogenj, ki pepeli 2. agr. gnojiti s pepelom: pepeliti travnike ♪
  16.      peptíd  -a m (ȋ) biol., kem. organska spojina iz aminokislin: inzulin in drugi peptidi ♪
  17.      perceptíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na percepcijo: perceptivna sposobnost / perceptivna narava stvari ♪
  18.      percipírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. psih. čutno dojemati predmetni svet; zaznavati: percipirati besede, govor; hitro percipirati sliko 2. knjiž. dojemati, spoznavati: v takem zaprtem sistemu ni mogoče percipirati družbe v njeni celoti ♪
  19.      peréti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. prhneti, trohneti: les peri perèl in perél -éla -o: sedel je na perelo klop ♪
  20.      perfektíven  -vna -o prid. (ȋ) lingv. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; dovršen: perfektivni glagoli ♪
  21.      perforírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. narediti luknjo, luknjico; preluknjati: perforirati list ♦ elektr. perforirati znake na kartice vnesti informacije po sistemu kombinacij luknjic 2. med. predreti, prebosti: perforirati maternico / razjeda želodca perforira se predre perforíran -a -o: perforiran filmski trak; perforirana kartica ♪
  22.      periodizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. razdeliti kaj na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: periodizirati slovensko slovstvo / vseh razprav in študij ni mogoče natančno periodizirati / periodizirati ustvarjalnost pisatelja ♪
  23.      peripatétičen  -čna -o prid. (ẹ́) filoz. nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo helenistične dobe: filozofi peripatetične šole / peripatetična filozofija ♪
  24.      peripatétik  -a m (ẹ́) filoz. učenec in nadaljevalec Aristotelove filozofije v helenistični dobi: filozofija peripatetikov ♪
  25.      peripetíja  -e ž (ȋ) ekspr. nepričakovan dogodek, ki oteži, zavre potek česa, zaplet: to je največja peripetija v njegovem življenju; gibanje je doživelo več peripetij / vojne peripetije ♪

   9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA