Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (9.601-9.625)



  1.      pasrjev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pastirje: iz daljave prihajajo glasovi pastirjeve piščali / pastirjevo življenje
  2.      pastirjevánje  -a s () glagolnik od pastirjevati: za pastirjevanje je dobila hlebček črnega kruha
  3.      pastirjeváti  -újem nedov.) knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela: v mladosti je pastirjeval pri bogatem kmetu
  4.      pastirovánje  -a s () glagolnik od pastirovati: rad se spominja pastirovanja v planinah / župnik je premišljeval o uspešnosti svojega pastirovanja
  5.      pastirováti  -újem nedov.) 1. knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela: pastiroval je v planinah / srečal je tovariša, s katerim sta skupaj pastirovala 2. star. opravljati duhovniško službo: pastiroval je po raznih župnijah
  6.      pasrski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na pastirje: opravljati pastirska dela; opisovati pastirsko življenje / pastirski običaji; pastirska pesem / pastirska palica, piščal / pastirska koča 2. star. duhovniški, škofovski: opravljati pastirsko službo ◊ lit. pastirska idila; rel. pastirsko pismo škofovsko pismo, poslanica vernikom; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom pasrsko prisl.: pastirsko oblečen ♦ muz. pastirsko označba za izraz izvajanja pastorale
  7.      pasrstvo  -a s () 1. dejavnost pastirjev: pastirstvo v planinah / nomadsko pastirstvo 2. rel., v zvezi dušno pastirstvo opravljanje duhovniške službe: praktični napotki za dušno pastirstvo
  8.      páščiti se  -im se nedov.) nar. vzhodno hiteti: mati se je paščila, da bi bila čimprej doma
  9.      paševáti  -újem nedov.) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi hiši
  10.      patenrati  -am dov. in nedov. () z zakonom zaščititi izključno pravico gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo: patentirati nove tehnične instrumente; patentirati izum patenran -a -o: patentirani izdelki
  11.      paternalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na paternalizem: paternalistični odnosi / paternalistično vodenje države
  12.      patético  [-ko] prisl. (ẹ̄) muz., označba za izraz izvajanja vzneseno
  13.      patétičen  -čna -o prid. (ẹ́) pretirano navdušen, pretirano vznesen: patetičen govor; patetična deklamacija / spregovoril je s patetičnim glasom; patetično vedenje / patetičen slog pisem / patetičen človek
  14.      patétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost patetičnega: patetičnost govora
  15.      patétik  -a m (ẹ́) ekspr. patetičen človek: ne bodi tak patetik
  16.      patétika  -e ž (ẹ́) pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: njegova patetika je vzbudila posmeh; slabš. frazerska patetika / pri predavanju je zašel v patetiko
  17.      tina  -e ž () 1. kem. površinska zaščitna plast na bakru, bronu, navadno svetlo zelene barve: patina ščiti kovine pred korozijo; s patino prevlečen zvon 2. taka plast na predmetih, ki daje starinski videz: patina je prekrila kamnite kipe; slika je dobila temno patino; pren. kljub obnovi je mesto ohranilo staro podobo in patino; glasba nas je navdušila s svojo starinsko patino
  18.      tinast  -a -o prid. () po barvi podoben patini: zelenkasto patinasta pločevina; pren. patinast nadih besedila
  19.      patiníranje  -a s () glagolnik od patinirati: poliranje in patiniranje
  20.      patinírati  -am nedov. in dov. () 1. kem. prekrivati predmete iz bakra, brona s površinsko zaščitno plastjo, navadno svetlo zelene barve: patinirati kip, podstavek 2. prekrivati predmete s tako plastjo, ki daje starinski videz: patinirati les; pren. že narejeni prevod je treba nekoliko patinirati patiníran -a -o: patinirani zvoniki
  21.      patriótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotična zavest; patriotično čustvo / patriotičen govor / knjiž. v zbirki je tudi nekaj patriotičnih pesmi domoljubnih pesmi
  22.      patriótičnost  -i ž (ọ́) patriotizem: ljudje so pokazali svojo veliko patriotičnost
  23.      patriótinja  -e ž (ọ̑) patriotka: mlade patriotinje
  24.      patriozem  -zma m () 1. ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje: med vojno je bilo ljudstvo prežeto z velikim patriotizmom; jugoslovanski patriotizem / ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine // v 19. stoletju težnja po neodvisnosti naroda in lastni državi: sovražnik ga je preganjal zaradi patriotizma 2. v zvezi socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom: vzgajati mlade ljudi v duhu socialističnega patriotizma
  25.      patrolírati  -am nedov. () patruljirati: sovražnik je patroliral po cesti

   9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA