Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (9.376-9.400)


  1.      otvárjati  -am nedov. (á) raba peša 1. delati, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih; odpirati: otvarjati sestanek, skupščino / otvarjati razstavo 2. izročati, dajati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: otvarjati novo cesto; slavnostno otvarjajo obnovljeno kegljišče ● zastar. otvarjati vrata na stežaj odpirati ♪
  2.      otvésti  otvézem in otvêsti otvêzem dov., otvézel (ẹ́; é) nar. koroško privezati, navezati: na cesti je psa spet otvezel / otvesti koga čez pas / otvesti z verigo otvézen -a -o: pes je bil otvezen na vrvici; otvezena živina ♪
  3.      otvézati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) nar. koroško privezovati, navezovati: otvezati kravo k jaslim, psa na vrvico ♪
  4.      otvóriti  -im dov. (ọ̄) raba peša 1. narediti, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih; odpreti: otvoriti kongres, zborovanje; sejo otvori predsednik / otvoriti razstavo 2. izročiti, dati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: otvoriti cesto, most; otvorili so novo šolo ● zastar. deklica naglo otvori okno odpre otvórjen -a -o: cesta bo otvorjena prihodnje leto ♪
  5.      ováditi  -im dov. (á ȃ) 1. sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji: izdajalec ga je ovadil policiji; nekdo ga je ovadil, da se pri njem zbirajo člani odporniškega gibanja 2. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja: tihotapci so imeli srečo, da jih ni nihče ovadil; ovaditi tatu // zastar. povedati, sporočiti sploh: ovadil nam je njegove namene; niti z eno kretnjo se ni ovadil izdal ováden -a -o: biti ovaden policiji ♪
  6.      ovájati  -am nedov. (ā) 1. sporočati nadrejenim o dejanjih kake osebe z namenom škodovati ji: sumili so, da vohuni in ovaja; ovajali so nas okupatorju 2. zastar. izdajati, kazati: njeno vedenje je ovajalo odločnost; njegovo govorjenje ovaja, da je zelo bister ♪
  7.      ovčáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. ukvarjati se z rejo, vzrejo ovc: njegov oče je še ovčaril / celo leto je ovčaril pri sosedu pasel ovce ♪
  8.      ovčetína  in ovčétina -e ž (í; ẹ̑) ovčje meso: jesti ovčetino; kuhana, pečena ovčetina ♪
  9.      ovdovéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati vdovec, vdova: hitro, zgodaj je ovdovel ovdovèl in ovdovél -éla -o: živela je s svojo ovdovelo hčerjo in vnukom ♪
  10.      ovédati se  -am se nedov. (ẹ́) knjiž. spoznavati kaj, zavedati se česa: ovedati se misli, resničnosti; dobro smo se ovedali, da ni druge možnosti // kritično presojati, spoznavati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: ljudje so se le polagoma politično ovedali ovédati zastar. poizvedovati, spraševati: vsepovsod je ovedal, če so srečali takega človeka ♪
  11.      ovédeti se  ovém se dov. (ẹ́) knjiž. 1. spoznati kaj, zavedeti se česa: ovedeti se dejanja, misli, resničnosti; šele zdaj se je ovedel velikega pomena tega dogodka; nekaj časa se ni ovedel, da je ranjen; v trenutku se je ovedela, za kaj gre / ovedeti se samega sebe // kritično presoditi, spoznati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: idejno, narodnostno se ovedeti 2. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: tri dni je bila v omedlevici, šele četrti dan se je ovedela / ko so se malo ovedeli, so nadaljevali si opomogli 3. zastar. znajti se, vživeti se: kar dobro se je ovedel v tujem mestu ovédeti zastar. izvedeti: nikoli niso ovedeli, kdo ga je ubil ♪
  12.      ovéjati  -am dov. (ẹ̑) redko zvejati: ovejati žito ♪
  13.      ovekovečeváti  -újem nedov. (á ȗ) ekspr. z umetniško upodobitvijo delati, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano: radi so ovekovečevali bojne prizore / slika ovekovečuje njeno lepoto // delati kaj znano, poznano sploh: ovekovečevati ravnanje koga ♪
  14.      ovekovéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. z umetniško upodobitvijo narediti, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano: ovekovečiti dogodek; ovekovečiti ženino lepoto; v pesmih je ovekovečil svoj čas; s tem romanom se je ovekovečil // narediti kaj znano, poznano sploh: svoj nastop so ovekovečili s plakati ∙ ekspr. prizor je ovekovečil s kamero ga posnel; ekspr. moral se je ovekovečiti na bukvi vrezati v bukev svoje ime ♪
  15.      ovênčati  -am in ovénčati -am dov. (ȇ; ẹ̑) 1. knjiž. okrasiti z vencem, rožami: ovenčati sliko / glavo so ji ovenčali z belim venčkom; pren. ovenčali so ga s slavo 2. vznes. zelo uspešno končati kaj: boj so ovenčali z zmago ∙ knjiž., ekspr. čas jo bo ovenčal z lovorom, slavo postala bo slavna ovênčan in ovénčan -a -o: ovenčane glave deklic ∙ ekspr. vrnil se je ovenčan z lovorom, slavo kot zmagovalec ♪
  16.      ovenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati nekoliko (u)vel: rože so hitro ovenele; vrtnice rade ovenijo; pren., ekspr. dekle je od žalosti ovenelo // knjiž. prenehati obstajati (v veliki meri): njegova slava je sčasoma ovenela; njuno tovarištvo je ovenelo ovenèl in ovenél -éla -o: ovenel cvet; starček z ovenelim obrazom; ovenelo listje ♪
  17.      ovéniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̄) navadno sedanji čas postati nekoliko (u)vel: ta roža hitro ovene; pren., ekspr. dekle od žalosti ovene // knjiž. prenehati obstajati (v veliki meri): nenadna ljubezen največkrat hitro ovene ovénjen -a -o ovenel: ovenjen cvet; prim. ovel, oveneti ♪
  18.      ovériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) uradno potrditi enakost ali resničnost česa: overiti prepis, spričevalo / overiti zapisnik // uradno potrditi sploh: overiti podpis, pogodbo ovériti se zastar. prepričati se: overil se je, da je ta predpis samo formalen ovérjen -a -o: overjen prepis; overjene listine ♪
  19.      ovérjati  -am nedov. (ẹ́) uradno potrjevati enakost ali resničnost česa: overjati prepise, spričevala // uradno potrjevati sploh: overjati podpise, pogodbe ♪
  20.      overóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. uradno potrditi enakost ali resničnost česa: overoviti prepis, spričevalo / overoviti zapisnik // uradno potrditi sploh: overoviti oporoko 2. zastar. preveriti: vseh citatov nisem mogel na novo overoviti overóvljen -a -o: overovljeni podpisi ♪
  21.      overóvljati  -am nedov. (ọ́) uradno potrjevati enakost ali resničnost česa: overovljati spričevala / overovljati zapisnike // uradno potrjevati sploh: overovljati podpise ♪
  22.      oveselíti  -ím dov., ovesélil (ȋ í) star. razveseliti: z darilom jo je zelo oveselil; obiska se je oveselila / pogovor mu je pregnal žalost in ga oveselil oveseljèn -êna -o: pa so le prišli, reče oveseljen; njen oveseljeni obraz se je v hipu spremenil ♪
  23.      ovésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z obešanjem česa pokriti, prekriti, navadno v veliki, preveliki meri: prazne stene je ovesil s slikami / sneg je pokril zemljo in ovesil smreke z ivjem 2. redko naložiti, naprtiti: ovesili so mu to neprijetno pravdo ● knjiž. ovesili so ji tatvino pripisali, prisodili ovéšen -a -o: bila je ovešena z nakitom; drevesa, razkošno ovešena z mladim zelenjem; ekspr. nebo je ovešeno z oblaki ♪
  24.      ovésti se  ovém se in ovêsti se ovém se dov., 2. mn. ovéste se, 3. mn. ovéjo se in ovedó se; ovédi se ovédite se in ovêdi se ovêdite se in ovedíte se; ovédel se ovédla se in ovêdel se ovêdla se; ovéden (ẹ́; é ẹ́; ovẹ́di ovẹ́dite, ovédi ovédite; ovẹ̄del ovẹ̄dla ovẹ́dli, ovēdel ovédla) neustalj. zbuditi se iz nezavesti, zavedati se: tri dni je bila v omedlevici, šele četrti dan se je ovedla ♪
  25.      ovéšati  -am nedov. (ẹ́) 1. z obešanjem česa pokrivati, prekrivati, navadno v veliki, preveliki meri: ovešati stene s slikami / ekspr. ovešati se z medaljami / sneg oveša smreke; pren. resnico ovešajo s praznimi frazami ∙ ekspr. trte se ovešajo z grozdki jih dobivajo 2. redko nalagati, naprtovati: oveša mu skrbi ♪

   9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA