Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (9.101-9.125)



  1.      orumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel orumenèl in orumenél -éla -o: orumenele liste rastlinam sproti odstranjujemo; svečnik s staro, orumenelo svečo
  2.      orumenévati  -am nedov. (ẹ́) redko rumeneti: listje že orumeneva
  3.      orúžiti  -im dov., tudi oružíte; tudi oružíla (ú) nar. oluščiti: oružiti grah / oružiti koruzo orobkati orúžen -a -o: oružen koruzni storž
  4.      osahníti  in osáhniti -em dov. ( á) usahniti: bila je taka vročina, da je vsa trava osahnila / star. sod poveznemo, da lahko osahne se osuši
  5.      osajíti  -ím in osájiti -im dov., osájil ( í; á ) s sajami prevleči, namazati: osajiti papir osajèn -êna -o in osájen -a -o: osajena steklena plošča
  6.      osaméti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela 2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami osamèl in osamél -éla -o 1. deležnik od osameti: čutil se je osamelega in zapuščenega; osamela ženica; hiša je bila osamela in brez otroškega smeha; ekspr. osamelo srce 2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste; osamljen: osamelo drevo
  7.      osamévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. postajati sam, osamljen: bolj in bolj osamevati
  8.      osámiti  -im tudi osamíti -ím dov., osámil (ā ; í) 1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi: osamiti bolnike z nalezljivo boleznijo; osamiti obsojenca v celici // onemogočiti komu stike, povezavo z drugimi: otroka je preveč osamila; nasprotne države so jih hotele osamiti / načrtno osamiti žival / osamiti stranko od mednarodnega delavskega gibanja ločiti, odtrgati; pren. problema ne smemo osamiti 2. biol., kem. dobiti določeno snov, stvar iz kake snovi v čisti obliki: osamiti bistvene sestavine droge; osamiti virus / osamiti snov iz alg ● knjiž. literarni zgodovinar je pesnika preveč osamil ga prikazal ločeno od družbenega dogajanjašah. osamiti kmeta ločiti ga od drugih kmetov iste barve osámiti se, tudi osamíti se pretrgati stike, povezavo z drugimi: po ženini smrti se je osamil; politična skupina se je s tem osamila / knjiž. včasih se človek rad osami od vseh osámljen -a -o tudi osamljèn -êna -o: vsi ti bolniki so že osamljeni; osamljen je v celici; prim. osamljen
  9.      osámljati  -am nedov. (á) onemogočati komu stike, povezavo z drugimi: takratne razmere so osamljale ljudi / bogastvo osamlja osámljati se knjiž. izgubljati stike, povezavo z drugimi: po ženini smrti se osamlja; družabno se osamljati
  10.      osamljeváti  -újem nedov.) knjiž., redko osamljati: mati je otroka osamljevala; kadar je bil užaljen, se je osamljeval
  11.      osamosvájati  -am nedov. (á) delati kaj samostojno, neodvisno: ta zakon osamosvaja znanstvene zavode; podjetje se osamosvaja / kolonije so se druga za drugo osamosvajale; gospodarsko, kulturno se osamosvajati; publ. osamosvajati se od tujih vplivov / tako materino ravnanje otroka ne osamosvaja
  12.      osamosvéstiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. vzbuditi samozavest: pridobitev pravic človeka osamosvesti osamosvéščen -a -o: osamosveščena ženska
  13.      osamosvojeváti  -újem nedov.) redko osamosvajati: osamosvojevati podjetja / kolonije se osamosvojujejo
  14.      osamosvojíti  -ím dov., osamosvójil ( í) narediti kaj samostojno, neodvisno: osamosvojiti obrat, podjetje; zavod se je osamosvojil / dežela se je osamosvojila; gospodarsko, kulturno, politično se osamosvojiti / to gibanje je hotelo ljudi osamosvojiti; otrok se je polagoma osamosvojil / prej je delal kot pomočnik pri mojstru, nato pa se je osamosvojil postal samostojni obrtnik osamosvojèn -êna -o: osamosvojena dežela
  15.      oscáti  oščíjem tudi oščím dov., oščíj oščíjte tudi oščì oščíte; oscál (á í, í) vulg. zmočiti s sečem: pijanec je oscal ograjo oscáti se opraviti malo potrebo: se je že oscal
  16.      oscilírati  -am nedov. () knjiž. nihati: nihalo oscilira / cene oscilirajo / sestavki oscilirajo od čustvenih pesmic do verzifikatorskih vaj
  17.      osebenjkováti  -újem in osebénjkovati -ujem nedov.; ẹ̑) nar. biti gostač: svoje hiše ni imel, in je moral osebenjkovati / osebenjkovati v revni bajti
  18.      osedláti  -ám dov.) nadeti, namestiti sedlo: osedlati konja, mulo osedlán -a -o: osedlan konj
  19.      ósemdeseti  -a -o [sǝm] štev. (ọ́) ki v zapovrstju ustreza številu osemdeset: starka v osemdesetem letu ∙ knjiž. osemdeseta [80.] leta preteklega stoletja od 1880 do 1890
  20.      osemeníti  -ím dov., oseménil ( í) biol., vet. vnesti seme v rodila: osemeniti kravo; osemeniti s semenom bikov dobre pasme osemeníti se agr. razviti seme: rastlina se osemeni osemenjèn -êna -o: osemenjena matica, telica
  21.      osemenjeváti  -újem nedov.) biol., vet. vnašati seme v rodila: osemenjevati krave
  22.      óseminšrideset  -ih [sǝm] štev. (ọ̄-) izraža število ali številko oseminštirideset [48]: oseminštirideset je štirikratnik od dvanajst / leto oseminštirideset imenujejo pomlad narodov 1848
  23.      ósemnajsti  in osemnájsti -a -o [sǝm] štev. (ọ̄; á) ki v zapovrstju ustreza številu osemnajst: sin je v osemnajstem letu; predavanje bo ob osemnajsti (uri) / prva svetovna vojna se je končala osemnajstega leta 1918; osemnajsto [18.] stoletje stoletje od 1700 do 1800
  24.      ósemtisočák  -a [sǝm] m (ọ̄-á) žarg. osem tisoč metrov visoka gora: takrat so alpinisti osvojili prvi osemtisočak
  25.      osenčeváti  -újem nedov.) redko zasenčevati: klobuk ji je osenčeval obraz; z roko si je osenčevala oči ∙ knjiž. žalost ji osenčuje obraz je vidna, opazna

   8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151 9.176 9.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA