Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (651-675)

651.      antiséptika  -e ž (ẹ́) med. uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi ♪
652.      ántisociálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) ki je proti socialnemu redu, družbi: izrazit antisocialen človek / antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo; antisocialne težnje ♪
653.      ántisocialístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti socializmu: antisocialističen pojav; antisocialistične tendence ♪
654.      ántisociálnost  -i ž (ȃ-ȃ) lastnost, značilnost antisocialnega človeka: njihova antisocialnost je očitna / pojavi asocialnosti in celo antisocialnosti ♪
655.      antišambrírati  -am nedov. (ȋ) zastar. hoditi prosit za posredovanje, zaščito; pritiskati na kljuke: antišambrirati pri knezu ♪
656.      ántitalènt  -ênta m (ȃ-ȅ ȃ-é) pog. kdor nima nobene sposobnosti, nadarjenosti za določeno stvar: biti izrazit antitalent za matematiko ♪
657.      ántiteló  -ésa s (ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles ♪
658.      antitétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na antitezo: antitetična dvodelnost soneta; doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli ♪
659.      antitétičnost  -i ž (ẹ́) značilnost antitetičnega: antitetičnost misli ♪
660.      antitéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo ◊ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor ♪
661.      antitóksičen  -čna -o prid. (ọ́) biol. ki deluje proti toksinom: antitoksični serum ♪
662.      antitoksín  -a m (ȋ) biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom, protistrup: napadeni organizem se brani z antitoksini ♪
663.      ántitrinitárec  -rca m (ȃ-ȃ) rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici ♪
664.      antropomorfizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prisojati človeške lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: antropomorfizirati božanstva, pojme ♪
665.      anulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) razglasiti za neveljavno; razveljaviti, uničiti: anulirati dogovor, odlok, pogodbo anulíran -a -o: anuliran ček ♪
666.      apátičen  -čna -o prid. (á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top: apatičen bolnik; mož je popolnoma apatičen; biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obraz apátično prisl.: apatično strmeti predse ♪
667.      apátičnost  -i ž (á) apatija: zbuditi se iz apatičnosti; delo je opravljala z neko apatičnostjo / apatičnost bolnika ♪
668.      apatíja  -e ž (ȋ) stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo; prebudil se je iz globoke, popolne apatije; apatija do življenja / politična apatija ♪
669.      apatít  -a m (ȋ) topazu podoben poldrag kamen rumene barve: nakit z apatitom ♦ min. kalcijev fosfat s fluorom in klorom; ležišča apatita ♪
670.      apelatív  in ápelativ -a m (ȋ; ȃ) lingv. ime vrste, skupine predmetov; občno ime ♪
671.      apelatíven  -vna -o (ȋ) pridevnik od apelativ: apelativna raba osebnega imena ♪
672.      apelírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost ♪
673.      apendicítis  -a m (ȋ) med. vnetje slepiča ♪
674.      aperceptíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na apercepcijo: aperceptivno spoznanje ♪
675.      apercipírati  -am nedov. in dov. (ȋ) filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje ♪

   526 551 576 601 626 651 676 701 726 751