Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (60.855-60.879)
- župánstvo -a s (ȃ) v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja 1. urad župana: čakati na županstvu / občinsko županstvo 2. naslov, dejavnost županov: prevzeti županstvo ♪
- žúpica -e ž (ú) nižje pog. juhica: skuhati župico ♪
- župníja -e ž (ȋ) najmanjša upravna enota katoliške cerkve: upravljati, ustanoviti župnijo; v dekaniji je več župnij; majhna, velika župnija; mestne župnije ♪
- župníšče -a s (í) hiša, namenjena za prebivanje župnika in za župnijski urad: popravljati župnišče; stanovati v župnišču ♪
- žur tudi jour -a [žúr] m (ȗ) žarg. domača zabava: prirediti žur; iti, povabiti na žur ♪
- žúren -rna -o prid. (ū) zastar. hiter, uren: žurna hoja žúrno prisl.: žurno delati ♪
- žurnál tudi journál -a [žurnal] m (ȃ) periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija: izdajati žurnal / ilustrirani žurnal; modni, ženski žurnal ● zastar. brati novice v žurnalu dnevniku ◊ fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo ♪
- žurnalíst -a m (ȋ) knjiž. časnikar: biti žurnalist pri večerniku; znan žurnalist ♪
- žurnalízem -zma m (ȋ) knjiž. časnikarstvo: ukvarjati se z žurnalizmom ♪
- žúžek -žka m (ū) 1. star. hrošč: ptice lovijo muhe in žužke 2. nav. mn., nestrok. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, strok. rilčkar: žužki v fižolu, moki 3. zool., navadno v zvezi črni žužek majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih, Calandra granaria ♪
- žužélka -e ž (ẹ̑) majhna žival s členjenim telesom, tremi pari členastih nog in navadno krili, tipalkami: žuželke brenčijo, letajo; škodljive žuželke; ličinke žuželk; piki žuželk; čebele, hrošči in druge žuželke / krilate, nekrilate žuželke; vodne žuželke ♦ zool. žuželke živali s členjenim obročkastim telesom, pokritim s hitinom, Insecta; kljunate žuželke s sesalom, ki je proti koncu zoženo, Hemiptera ♪
- žužkojéd -a m (ẹ̑ ẹ̄) 1. žužkojeda žival: med ptiči so žužkojedi zelo koristni 2. nav. mn., zool. manjši sesalci z ostrimi zobmi, ki se hranijo predvsem z žuželkami, Insectivora: ježi, krti, rovke in drugi žužkojedi ♪
- žužkojéd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z žuželkami: zrnojede in žužkojede ptice ♦ bot. žužkojeda rastlina mesojeda rastlina ♪
- žužljánje -a s (ȃ) glagolnik od žužljati: žužljanje živalic v travi / za vrati se sliši žužljanje otrok ♪
- žúžnja -e ž (ū) ekspr. kdor nerazločno govori: to žužnjo je težko razumeti // kdor (rad) vsebinsko prazno govori: težko je poslušati to žužnjo ♪
- žužnjánje -a s (ȃ) glagolnik od žužnjati: slišalo se je žužnjanje čebel / žužnjanje otrok ♪
- žužnjàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki se oglaša z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: žužnjav roj čebel / žužnjavi glasovi ♪
- žvála -e ž (á) nav. mn. 1. železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda: odpeti žvale; konj je prhal in grizel žvale 2. med. boleča razpoka v ustnem kotu: namazati žvale ♪
- žvárcet -a m (ā) gastr. telečja obara z drobtinicami, prepraženimi na maslu: skuhati žvarcet ♪
- žvéčenje -a s (ẹ́) glagolnik od žvečiti: med žvečenjem se hrana premeša s slino; dolgotrajno, temeljito žvečenje; žvečenje krhljev / tobak za žvečenje ♪
- žvečílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žvečenje: žvečilni gibi čeljusti / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje; žvečilni tobak tobak za žvečenje ♦ anat. žvečilne mišice mišice, ki premikajo spodnjo čeljust ♪
- žvečílo -a s (í) 1. kar se žveči: izpljuniti žvečilo 2. organ za žvečenje: zobje in druga žvečila ♪
- žvégla -e ž (ẹ̑) 1. etn. ljudsko glasbilo iz slivovega lesa, podobno flavti: izdelovati žvegle; ljudski godec z žveglo 2. nar. piščal: igrati na žveglo; pastirska žvegla ♪
- žvegláč -a m (á) nar. kdor igra na piščal: poslušati žveglača ♪
- žvéglarica -e ž (ẹ̑) nar. ženska, ki igra na piščal: žveglarica je nehala igrati ♪
60.655 60.680 60.705 60.730 60.755 60.780 60.805 60.830 60.855 60.880