Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (59.630-59.654)



  1.      zbesnélost  -i ž (ẹ́) stanje zbesnelega: v zbesnelosti ne ve, kaj dela
  2.      zbíjanje  -a s (í) glagolnik od zbijati: zbijanje desk; stroj za zbijanje podplatov / zbijanje okvirov, zabojev / zbijanje cene / bližanje in zbijanje pri balinanju
  3.      zbiralíšče  -a s (í) kraj, prostor za zbiranje: zbirališče papirja, rabljenih predmetov / iti na zbirališče; priljubljeno zbirališče mladih; zbirališče izletnikov je na trgu
  4.      zbirálnica  -e ž () prostor za zbiranje česa: kemična čistilnica ima zbiralnice po vsem mestu; v zbiralnici grozdje sortirajo; zbiralnica za mleko ♦ ptt poštna zbiralnica najmanjša enota pošte, ki posreduje poštne pošiljke na področjih brez redne dostave
  5.      zbirálnik  -a m () 1. zaprt prostor ali posoda za zbiranje in shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine: zbiralnik se polni; zgraditi zbiralnik; velik podzemni zbiralnik / plinski, vodni zbiralnik; plavajoči zbiralnik nafte; zbiralnik za mleko 2. priprava za zbiranje in shranjevanje energije: sonce ogreva zbiralnike na strehah / parni, toplotni zbiralnik; sončni zbiralnik naprava, navadno na strehi, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje vode ali zraka
  6.      zbirálo  -a s (á) 1. knjiž. kraj, prostor, kjer se kaj zbira: kotanje so zbirala nesnage // priprava za zbiranje: pomagal si je z nekakšnim zbiralom 2. mont. sredstvo, ki se doda vodi, da postane površina mineralnih delcev neomočljiva in se ti zbirajo v peni na površini: dodati zbiralo
  7.      zbíranje  -a s () glagolnik od zbirati: zbiranje in urejanje gradiva / zbiranje oblek, obutve za pomoč poplavljencem / začel je z zbiranjem pristašev / njegov konjiček je zbiranje starega denarja, znamk / javno, množično zbiranje prebivalstva
  8.      zbiráteljstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem: spodbujati, usmerjati zbirateljstvo; knjižno zbirateljstvo; zbirateljstvo starin
  9.      zbíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na zbiranje: zbirni jašek za odvod padavin; zbirno jezero / priti na zbirni prostor; zbirno središče; zbirno taborišče za begunce ♦ elektr. zbirni jezik programski jezik za pisanje programa, neposredno razumljivega računalniku; lingv. zbirno ime skupno ime; ptt zbirna pošta
  10.      zbírica  in zbírca -e ž () nar. vzhodno, nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera: dajati, pobirati zbirico; vinska zbirica; zbirica koruze, rži in pšenice
  11.      zbírka  -e ž () 1. kar je nabrano, zbrano: zbirka dokazov se veča; dopolnjevati zbirko narečnih besed; to delo je zbirka nasprotujočih si trditev; ekspr. kupil mu je celo zbirko svinčnikov veliko 2. navadno s prilastkom sistematično urejena skupina predmetov, stvari, navadno istovrstnih: imeti, urejati zbirko hroščev; dragocena zbirka starih knjig, listin; zbirka matematičnih nalog; velika zbirka plošč, znamk / muzejska zbirka; stalna razstavna zbirka 3. skupek, izbor tiskanih del, sistematično urejenih po določenih merilih: zbirka obsega petnajst enot; prvo delo v novi zbirki je roman znanega pisatelja / redna zbirka Mohorjeve družbe / delo bo izšlo v zbirki Znameniti Slovenci / knjižna zbirka 4. delo, ki vsebuje sistematično urejena krajša literarna dela: zbirka je izšla v samozaložbi; ponatisniti, urediti zbirko aforizmov; te pesmi avtor ni hotel uvrstiti v zbirko; samostojna pesniška zbirka / Župančičeva zbirka Samogovori ● star. organizirala je zbirko v prid revnih otrok zbiranje denarja, (rabljenih) stvarielektr. podatkovna zbirka urejena skupina podatkov pri (elektronskem) računalniku; filat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih; tematska zbirka zbirka znamk z določeno tematiko
  12.      zbírnik  -a m () 1. fin. knjigovodska listina s končnimi, skupnimi podatki iz več knjigovodskih listin ali pomožnih knjig: sestavljati poročila in zbirnike 2. elektr. računalniški program, ki prebere program v zbirnem jeziku kot podatek in ga nato prevede v računalniku razumljiv kod: prevajalnik in zbirnik
  13.      zbistrítev  tudi izbistrítev -tve ž () glagolnik od zbistriti: zbistritev razuma / zbistritev pojmov
  14.      zbítost  -i ž () značilnost, stanje zbitega: zbitost snega, zemlje / ekspr. zbitost dogajanja v povesti / ekspr.: čutiti zbitost; duševna, telesna zbitost ♦ agr. zbitost klasa
  15.      zblíza  prisl. () knjiž. 1. od blizu: opazovati, videti kaj zbliza; spopasti se zbliza; zbliza se mu ne zdi tako lepa; želel si je ogledati zadevo bolj zbliza 2. redko blizu: prav, čisto zbliza je zagrmelo
  16.      zblížanje  -a s () glagolnik od zbližati: zbližanje sodelavcev; zbližanje med učiteljem in učenci; zbližanje z dekletom / duhovno zbližanje / zbližanje mnenj
  17.      zbliževánje  -a s () glagolnik od zbliževati: srečanja prispevajo k medsebojnemu zbliževanju; zbliževanje z drugimi narodi / duhovno, kulturno zbliževanje / poskusi zbliževanja stališč
  18.      zblóda  -e ž (ọ̑) knjiž. 1. zmedenost, zmota: njegova zbloda izvira iz neprimernega čtiva / fant je v veliki zblodi / čustvene, duhovne zblode / tvoje ravnanje je zbloda zabloda 2. mešanica, zmes: njegov jezik je zbloda različnih jezikov
  19.      zblójenost  -i ž (ọ́) knjiž. zmedenost, zmešanost: v zblojenosti ni vedel, kaj dela / spolna zblojenost
  20.      zbóčki  prisl. (ọ̑) nar. vzhodno z bočne strani: stisniti zbočki / zbočki leči na bok, postraninar. vzhodno gledati koga zbočki neprijazno, sovražno
  21.      zbodljáj  -a m () 1. vbod s koničastim predmetom: zbodljaj z iglo, nožem 2. kratka, ostra bolečina: čutiti zbodljaje v prsih; skeleč zbodljaj med rebri 3. ekspr. zbadljiva beseda, pripomba: na zbodljaj je odgovoril s smehom; težko prenaša zbodljaje tovarišev
  22.      zbog  predl., star., z rodilnikom zaradi: vinogradi so propadli zbog trtne uši / iti v mesto zbog nakupov
  23.      zbóganje  -a s (ọ̑) glagolnik od zbogati: zboganje s sosedi
  24.      zbógom  medm. (ọ̑) izraža pozdrav pri slovesu: no, pa zbogom; zbogom, kmalu se vrni ● ekspr. ko gre zares, tedaj zbogom pogum je konec poguma; ekspr. reči zbogom svojim načrtom nehati misliti na njihovo uresničitev; ekspr. najbolje je, da si voščimo zbogom, sicer se bomo še sprli da se poslovimo, razidemo; ekspr. plačaj, kar si dolžan, in zbogom in pojdi; sam.: še vedno sliši njen zadnji zbogom
  25.      zbòj  zbôja m ( ó) nekdaj past za polhe s kamnom: nastavljati zboje

   59.505 59.530 59.555 59.580 59.605 59.630 59.655 59.680 59.705 59.730  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA