Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (59.605-59.629)



  1.      zaznámek  -mka m () 1. kratek zapis, opomba, navadno v uradnem dokumentu: zapisniki so imeli kratke zaznamke; zaznamek na dopisu / blagajniški zaznamek; službeni, uradni zaznamek; zaznamek o prispetju dopisa 2. star. seznam, spisek: objaviti zaznamek prepovedanih knjig; abecedni zaznamek 3. star. zapisek: pregledoval je svoje zaznamke / časopisi so objavili zaznamek o njegovi smrti notico
  2.      zaznamovánec  -nca m (á) ekspr. kdor je zaznamovan, ima posledice zaradi česa: biti, postati zaznamovanec; nesrečneži, obupanci in zaznamovanci
  3.      zaznamovánje  -a s () glagolnik od zaznamovati: zaznamovanje prehoda, roba vozišča; zaznamovanje ovc; trak za zaznamovanje strani v knjigi / zaznamovanje naglasa / zaznamovanje človeka za vse življenje
  4.      zaznamovánost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost zaznamovanega: slaba zaznamovanost poti / stilna zaznamovanost besed 2. ekspr. dejstvo, da je kdo zaznamovan, ima posledice zaradi česa: težko prenašati zaznamovanost; dedna, socialna zaznamovanost; zaznamovanost s smrtjo
  5.      zaznánje  -a s () knjiž. glagolnik od zaznati; zaznava: zaznanje glasov / čutno zaznanje / od zaznanja nevarnosti do odločitve o ravnanju mine nekaj časa / ob zaznanju dneva je odpotoval ● zastar. v hribih je bilo za zaznanje snega (zelo) malo
  6.      zaznáva  -e ž () 1. glagolnik od zaznati: zaznava besed, govora; zaznava časa, prostora, razdalje, temperature; sposobnost zaznave / zaznava sprememb 2. nav. mn. kar nastane v zavesti kot posledica čutnega dojemanja sveta: obnovitev zaznav v domišljiji; jasne zaznave; zaznave in predstave / čutne, slušne, vidne zaznave
  7.      zaznávanje  -a s () glagolnik od zaznavati: zaznavanje barv, besed, govora; zaznavanje svetlobe, toplote; sposobnost zaznavanja / čutno, slušno zaznavanje / zaznavanje bližine koga; zaznavanje nevarnosti
  8.      zaznáven  -vna -o prid. (á ā) 1. nanašajoč se na zaznavanje, zaznavo: meje zaznavne sposobnosti / zaznavni predmet predmet zaznavanjaanat. zaznavna območja območja v možganski skorji, kamor prihajajo vzburjenja iz čutil; psih. zaznavna konstanca pojav, da človek zaznava barve, oblike, velikost vedno enake, stalne, ne glede na njihovo objektivno menjavanje 2. ki se da zaznati: komaj zaznaven smehljaj; pritisk je vedno bolj zaznaven / čutno zaznaven svet; zvočno zaznavna stran česa / težko zaznavne povezave ugotovljive 3. publ. precej velik, precejšen: zaznavni uspehi; zaznavne razlike v pogledih; neurje je povzročilo zaznavno škodo zaznávno prisl.: ob rahlem dihanju se ji komaj zaznavno dvigajo prsi; sam.: razlika med zaznavnim in namišljenim
  9.      zazóbek  -bka m (ọ̑) nazaj obrnjen zob na kakem orodju, orožju, ki preprečuje, ovira izdrtje: narediti zazobke; puščica z velikimi zazobki; zazobek cepina ♦ teh. v kovino zasekani zobje, ki preprečujejo vrtenje nasajenega predmeta
  10.      zazóbnica  -e ž (ọ̑) vet. zadebelina sluznice na sprednjem delu trdega neba tik za zgornjimi sekalci pri konju
  11.      zazŕtost  -i ž () knjiž. zagledanost: zazrtost človeka v določen cilj / zazrtost v preteklost, spomine / zazrtost vase // veliko navdušenje, zanos, prevzetost: onemeti od zazrtosti; romantična zazrtost
  12.      zaženílo  -a s (í) nekdaj denar, premoženje, ki ga ženin da, zapiše nevesti za prineseno doto
  13.      zažíg  -a m () glagolnik od zažgati: zažig drv / zažig ognja / zažig kadila
  14.      zažigálec  -lca [c] m () 1. kdor kaj zažiga: zažigalec smeti, trave / zažigalec možnarjev 2. star. požigalec: zažigalca še niso našli
  15.      zažigálnik  -a m () knjiž. vžigalnik: prižgati z zažigalnikom / aktivirati bombo z zažigalnikom
  16.      zažigálo  -a s (á) knjiž. vžigalo: prižgati z zažigalom / nekdaj dolgo železno zažigalo za možnarje
  17.      zažíganje  -a s () glagolnik od zažigati: zažiganje slame / zažiganje ognja / zažiganje knjig
  18.      zbádanje  -a s () glagolnik od zbadati: zbadanje trnja / zbadanje z iglo, nožem / čutiti zbadanje pri dihanju; zbadanje v prsih / prenašati zbadanje prijateljev; dobrodušno, pikro zbadanje
  19.      zbadljív  -a -o prid. ( í) ki rad prizadeva, žali koga z zanj neprijetnimi, posmehljivimi besedami: zbadljiv človek; zbadljiva ženska / imeti zbadljiv jezik // ki vsebuje, izraža posmehljiv, nedobrohoten odnos do koga: zbadljiva beseda, opazka, pripomba; zbadljiva pesem; zbadljivo ime zbadljívo prisl.: zbadljivo odgovoriti, vprašati; sam.: ekspr. rad zine kako zbadljivo
  20.      zbadljívka  -e ž () 1. zbadljiva beseda, pripomba: vse zbadljivke je mirno prenesel; hudomušna, jedka, ekspr. strupena zbadljivka // pesem, zgodba, navadno kratka, ki na zbadljiv način prikazuje določene osebe, stvari ali dogodke: peti, pisati zbadljivke; šaljivke in zbadljivke 2. ekspr. zbadljiva ženska: ne mara te zbadljivke
  21.      zbadljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zbadljivega: moti jih njegova zbadljivost / v odgovoru je začutila zbadljivost / zavrnil ga je z lahkotno zbadljivostjo
  22.      zbalansíranje  tudi izbalansíranje in zbalancíranje tudi izbalancíranje -a s () glagolnik od zbalansirati: zbalansiranje krmilne naprave
  23.      zbéganec  -nca m (ẹ̑) zbegan človek: tolažiti zbeganca
  24.      zbéganost  -i ž (ẹ̑) stanje zbeganega človeka: loteva se ga zbeganost; novica je povzročila zbeganost; v zbeganosti se je izdal; zbeganost otrok
  25.      zbesnélec  -lca [c] m (ẹ̑) ekspr. zbesnel človek: miriti zbesnelca; vpila sta kot zbesnelca

   59.480 59.505 59.530 59.555 59.580 59.605 59.630 59.655 59.680 59.705  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA