Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (5.951-5.975)


  1.      lúlati  -am nedov. (ȗ) otr. opravljati malo potrebo: lulati in kakati / sem že lulal ♪
  2.      lúmpati  -am nedov. (ȗ) pog. veseljačiti, popivati: lumpati s fanti / lumpati do jutra ♪
  3.      lúpati  -ljem tudi -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno odstranjevati lupino, kožo; lupiti: lupati krompir, sadje / pozimi so lupali posušeno bučno seme luščili / lupati koruzo ličkati ♪
  4.      lupíti  in lúpiti -im nedov. (ȋ ú) 1. odstranjevati lupino, kožo: lupiti jabolka, krompir, pomarančo; lupiti jajce; lupiti z nožem, s prsti / lupiti oreh odstranjevati zeleno lupino // odstranjevati lubje: lupiti deblo; vrba se rada lupi 2. ekspr., redko izkoriščati, odirati: strašno je lupil svoje dolžnike lupíti se in lúpiti se navadno v zvezi s koža izgubljati zgornje, zunanje plasti: po bolezni, močnem sončenju se koža lupi / lupiti se v luskah / pog. hrbet se mu lupi koža na hrbtu ♪
  5.      lúskati  -am nedov. (ȗ) knjiž., redko 1. loputati, treskati: prepirajo se in luskajo z vrati 2. pokati, tleskati: luskati z bičem ♪
  6.      lúskniti  -em dov. (ú ȗ) knjiž., redko loputniti, treskniti: jezno je lusknil z vrati in odšel ♪
  7.      luščíti  in lúščiti -im nedov. (ȋ ú) 1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru // odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / redko luščiti jajce lupiti 2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo // v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. zavest proletariata se je šele luščila iz splošne družbene miselnosti ∙ ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale 3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet ◊ les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir luščíti se in lúščiti se navadno v zvezi s koža izgubljati zgornje, zunanje plasti: koža se mu lušči / pog. hrbet se mu lušči koža na hrbtu luščèč -éča -e: luščeče se stene lúščen -a -o: luščeni furnir; luščeni oves ♪
  8.      lúžiti  -im, in lužíti in lúžiti -im nedov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. les. z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: lužiti les 2. metal. s tekočino izločati iz kamnine ali rude topljivo snov: lužiti bakrovo rudo 3. star. prati z lugom: lužiti perilo, platno ● star. to ga je lužil ostro opominjal, ostro ošteval ◊ usnj. namakati kože v raztopini apna in natrijevega sulfida lúžen -a -o: mizica iz luženega hrastovega lesa; lužena koža; temno lužen ♦ metal. lužena pločevina dekapirana pločevina ♪
  9.      lúžiti se  -im se nedov. (ú ȗ) knjiž., redko dobivati na površini luže: zaradi deževja se cesta luži ♪
  10.      macerírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. namakati organsko snov zaradi izluževanja, razvlaknjenja: macerirati les, pelin // med. s tekočino povzročati, da postane kaj mehko: macerirati kost, tkivo maceríran -a -o: maceriran les; maceriran plod odmrl in zmehčan plod ♪
  11.      madeževáti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. kaziti, kvariti, onečaščati: njegova duša je bila zdaj prosta vsega nizkotnega, kar jo je madeževalo ♪
  12.      madônati  -am in madónati -am nedov. (ȏ; ọ̑) ekspr. preklinjati z besedo madona: na vso moč madonati ♪
  13.      madžáriti  -im nedov. (ā ȃ) madžarizirati: madžariti Hrvate in Slovake na Ogrskem ♪
  14.      madžarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj madžarsko: madžarizirati Slovence na Ogrskem; obmejne vasi se madžarizirajo ♪
  15.      magazinírati  tudi magacinírati -am dov. in nedov. (ȋ) redko uskladiščiti: magazinirati pošiljko moke ♪
  16.      magistrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. doseči, pridobiti si magistrski naslov: magistriral bo iz pravnih ved; magistrirala je na zagrebški univerzi ♪
  17.      magnétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na magnetizerje ali magnetizem: z magnetično močjo kaj napraviti / magnetično stanje 2. magneten: magnetične lastnosti / magnetično železo magnétično prisl.: njegove oči so nas hotele magnetično pritegniti ♪
  18.      magnétičnost  -i ž (ẹ́) magnetnost: magnetičnost snovi ♪
  19.      magnetílen  -lna -o prid. (ȋ) elektr. ki magneti: magnetilni tok; magnetilno navitje ♪
  20.      magnetít  -a m (ȋ) min. temno siva rudnina železov oksid, ki jo magnet zelo privlači: pridobivati železo iz magnetita; rudnik magnetita ♪
  21.      magnétiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) delati kaj magnetno: magnetiti jeklo ♪
  22.      magnetízem  -zma m (ȋ) 1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine: odkriti magnetizem; uporaba magnetizma; pren., ekspr. njegov nenavadni osebni magnetizem; ta človek izžareva magnetizem voditelja ♦ fiz. zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; navt. ladijski magnetizem ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma // veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem: učbenik magnetizma 2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave: z magnetizmom uspavati živali; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem ♪
  23.      magnetizêr  -ja m (ȇ) kdor magnetizira: tega je zdravil magnetizer ♪
  24.      magnetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. zdraviti z magnetizmom: magnetizirati bolnega človeka / skušal ga je omamiti in magnetizirati hipnotizirati 2. star. magnetiti: magnetiziral je jeklo magnetizíran -a -o: magnetiziran človek ♪
  25.      máhati  -am, in máhati tudi maháti -am nedov. (á; á á á) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom: ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. pometač maha z metlo pometa; mahati s signalno zastavico dajati znake // delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati 2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu; čez ramo mu je mahala prazna torba; veje žalujk so rahlo mahale 3. ekspr. udarjati, tolči: jezno mahati koga s palico; z gorjačo začne mahati po volu; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje // očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke 4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: malo je počakal in jo potem spet dalje mahal; mahati jo proti šoli, v šolo; mahati jo po sredi ceste; kam pa mahaš; mahati jo peš ● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; ekspr., redko po starem je mahal naprej živel, delal; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgance maháje: ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom mahajóč -a -e: govorila je, razburjeno mahajoč z rokami; sam.: mahajočega na vse strani so komaj zvezali ♪

   5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA