Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (58.705-58.729)


  1.      zagáten 1 -tna -o prid. (á ā) ekspr. 1. težaven, neprijeten: zagaten položaj; živeti v zagatnih razmerah 2. neprijeten, zoprn: zagaten duh po hrani; zagaten okus, vonj / zagatno vino trpko 3. zadušljiv, težek: v sobi je zagaten zrak / soparno, zagatno vreme // neprijeten, moreč: zavladal je zagaten molk; zagatna tišina zagátno prisl.: zagatno je zaudarjalo po golobnjakih; zagatno dišeča bobrovina / v povedni rabi v sobi je bilo zagatno ♪
  2.      zagáten 2 -tna -o prid. (ȃ) star. s katerim se kaj zamaši, zapre: uporabljati volno kot zagatno gradivo ● star. zagaten prostor ozek, tesen; star. zagatna jed ki hitro nasiti, se upre ◊ grad. zagatna stena stena za preprečevanje drsenja zemlje na pobočjih ♪
  3.      zagátnica  -e ž (ȃ) grad. vsak od pokončnih elementov zagatne stene: lesene, betonske zagatnice; zagatnice in piloti ♪
  4.      zagátnost  -i ž (ā) ekspr. 1. težavnost, neprijetnost: zagatnost položaja / zagatnost sadjevca iz lesnik trpkost 2. neprijeten, zoprn občutek: zagatnost v grlu, ustih ♪
  5.      zagíb  -a m (ȋ) 1. zapognjeni, navadno robni del česa: zalepiti zagibe pri usnjenem izdelku; pri krojenju pustimo nekaj blaga za zagibe / povezati kose pločevine z zagibi 2. šport. premik (dela) telesa nazaj: zagib v bokih ♪
  6.      zagláven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zaglavje: zaglavno besedilo ◊ anat. zaglavna kost zatilnica; jur. zaglavno sodstvo krvno sodstvo ♪
  7.      zaglávje  -a s (ȃ) 1. anat. zadnji del glave in vratu; zatilje: otipavati zaglavje; bolečine v zaglavju 2. knjiž. del glave za naslovom revije, časopisa ali sestavka: časopis v zaglavju navaja, da je neodvisen / koledarska zaglavja k mesecem ilustracije k imenom za mesece v koledarju / zaglavje pesmi moto pod naslovom // vsak od naslovov dela revije, časopisa ali sestavka za glavnim, skupnim naslovom: to vprašanje obravnava pod zaglavjem Obdobje fevdalizma / dopis so objavili pod zaglavjem Kronika 3. knjiž. razdelek, rubrika: Izpred sodišča, Novo v znanosti in druga zaglavja / knjiga je razdeljena na štiri zaglavja poglavja, dele ◊ lingv. del slovarskega članka s podatki o slovničnih posebnostih, intonaciji ♪
  8.      zaglávnica  -e ž (ȃ) anat. neparna kost v zatilju; zatilnica: poškodba zaglavnice ♪
  9.      zaglávnik  -a m (ȃ) nar. večje poleno, panj: na ognjišču je tlel zaglavnik / polagati drva na zaglavnik ♪
  10.      zaglédanec  -nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je čustveno pozitivno, trajno navezan na kaj: zagledanec v umetnost ♪
  11.      zaglédanost  -i ž (ẹ̑) stanje zagledanega človeka: zagledanost ljudi v daljni cilj / ekspr. dekletova zagledanost v fanta zaljubljenost / ekspr. iztrgati koga iz zagledanosti v preteklost / ekspr. zagledanost vase ♪
  12.      zagnánec  -nca m (ā) ekspr. kdor je zelo navdušen, vnet za kaj: ceniti delo zagnancev; športni zagnanci ● nar. od kose so se mu na dlaneh naredili zagnanci (trdi) žulji ♪
  13.      zagnánost  -i ž (á) ekspr. veliko navdušenje, vnema: njegova zagnanost ni popustila; delati z zagnanostjo; biti poln mladostne zagnanosti; zagnanost pri odkrivanju novega / delovna zagnanost ♪
  14.      zagnojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zagnojiti: pravilna zagnojitev vinograda / zagnojitev rane ♪
  15.      zagódnica  -e ž (ọ̑) knjiž. pesem, napisana za god: sestaviti zagodnico ♪
  16.      zagòn  -ôna m (ȍ ó) 1. dejanje, s katerim se spravi kaj v delovanje, tek: ročni zagon motorja ga je utrudil; zagon turbine / zagon kolesa // v zvezi z v stanje delovanja, teka česa: spraviti motor v zagon / stroj je v zagonu 2. velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo: zagon mu pada, pojema, raste; ta misel mu je dajala zagon; delati kaj z velikim zagonom; biti poln zagona / delovni, ustvarjalni zagon 3. publ., s prilastkom hiter, močen razvoj zlasti kake dejavnosti: industrijski zagon dežele; zagon gospodarstva / kratkotrajni zagon kakega gibanja 4. dejanje, s katerim se naredi, povzroči, da gre, pride žival pod nadzorstvom na določeno mesto: zagon krav v ogrado ● knjiž. zagoni vetra sunki; publ. delavci so bili neprestano v zagonu so neprestano delali; publ. zbrati sredstva za zagon tovarne za začetek normalnega delovanja ♪
  17.      zagonéten  -tna -o prid., zagonétnejši (ẹ̑) knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: zagoneten pojav; dekletova zagonetna izginitev / zagonetne sile narave / to je zagoneten človek / v temi je bilo slišati zagonetne glasove; zagoneten molk, pogled, smehljaj; njegovo vedenje je zagonetno / zagonetna naloga zapletena, težko razrešljiva zagonétno prisl.: zagonetno molčati; sam.: v njegovem ravnanju je nekaj zagonetnega ♪
  18.      zagonétka  -e ž (ẹ̑) knjiž. uganka: razrešiti zagonetko; zastaviti komu zagonetko / njegovo ravnanje je bilo za mnoge zagonetka / ta človek mi je zagonetka ♪
  19.      zagórčan  -a m (ọ̑) žarg. premog, ki se koplje v Zagorju: naročiti zagorčana; trboveljčan in zagorčan ♪
  20.      zagotávljanje  -a s (á) glagolnik od zagotavljati: zagotavljanje prednosti pri nakupu zemljišč; zagotavljanje zaposlitve / zagotavljanje materiala za proizvodnjo; zagotavljanje osnovnih živil / njegovo zagotavljanje, da jo ljubi, je ni prepričalo ♪
  21.      zagotovílo  -a s (í) 1. izjava, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno: zagotovilo, da je še vsega dovolj, jih je pomirilo; njegovim zagotovilom ne verjamem; pisno, ustno zagotovilo / dobiti zagotovilo, da bodo dela končana do roka 2. v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zagotovilo, da bo denar vrnjen / znak svetovno znane tovarne je zagotovilo za kakovost izdelka / ustavna zagotovila z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine ♪
  22.      zagotovítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zagotoviti: zagotovitev ugodnejših pogojev za življenje / zagotovitev surovin za industrijo / kljub obljubam in zagotovitvam niso storili ničesar ♪
  23.      zagotóvo  in za gotóvo prisl. (ọ́) (prav) gotovo a) nav. ekspr.: takemu delu zagotovo ne bo kos; koga bo danes doletela sreča? Nekoga zagotovo / v povedni rabi zagotovo je, da bodo nekoč mladi prevzeli položaje in dolžnosti / to bom zagotovo končal do jutri; počakaj ga pred vrati, zagotovo pride b) v medmetni rabi: vrnila vam bo z obrestmi, zagotovo; jih boste pripeljali jutri? Da, zagotovo ♪
  24.      zagovárjanje  -a s (ȃ) glagolnik od zagovarjati: materino zagovarjanje otroka / zagovarjanje obdolženca / spretno zagovarjanje stališč / zdraviti z zagovarjanjem; zagovarjanje bolezni ♪
  25.      zagovéden  -dna -o prid. (ẹ̄) slabš. neroden, surov: zagoveden človek; ne bodi tako zagoveden / zagovedno vedenje / kot psovka govedo zagovedno zagovédno prisl.: zagovedno se vesti ♪

   58.580 58.605 58.630 58.655 58.680 58.705 58.730 58.755 58.780 58.805  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA