Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (58.580-58.604)



  1.      zabodljáj  -a m () 1. glagolnik od zabosti: zabodljaj z nožem // dejanje, pri katerem se potisne oster koničast predmet v kaj: umor z zabodljajem v srce 2. rana, poškodba, povzročena z ostrim koničastim predmetom: po vsem telesu so vidni zabodljaji
  2.      zabóga  prisl. (ọ̑) pog., v nikalnih stavkih 1. nikakor: njega zaboga ne boš pregovoril; teh lusk zaboga ne spraviš stran 2. nikar: reci mu, naj zaboga ne hodi ven; če jih hočeš pridobiti, jih zaboga ne prestraši
  3.      zabóga  medm. (ọ̑) ekspr. 1. izraža vznemirjenje, strah: zaboga, saj mu srce skoraj ne bije več; zaboga, zaprli vas bodo, ko tako govorite; zaboga, kaj se pa dogaja / zaboga, saj si bo še čeljust izpahnila 2. izraža začudenje, presenečenje: zaboga, ali je to mogoče; zaboga, vse že vedo; zaboga, kakšen preobrat 3. izraža nejevoljo, nestrpnost: hej, počakaj, zaboga; zaboga, kaj pa delaš; zaboga, odpri že 4. izraža občudovanje: zaboga, kakšne misli; zaboga, kako ti hodi
  4.      zabòj  -ôja m ( ó) posoda kockaste, kvadraste oblike, navadno iz lesa, za shranjevanje, embaliranje: izdelovati zaboje; odpreti zaboj; zbiti zaboj iz desk; zabiti pokrov na zaboj; zlagati knjige v zaboj; kovinski zaboj; zaboj s strelivom; zaboj za drva, premog, sadje / zaboj piva // vsebina zaboja: stresli so cel zaboj krompirja
  5.      zabojárna  -e ž () obrat za izdelovanje zabojev: delati v zabojarni; žaga in zabojarna
  6.      zabójček  in zabôjček -čka m (ọ̑; ) manjšalnica od zaboj: delati zabojčke; lesen zabojček; zabojček za orodje; zabojček s sadikami / kupiti zabojček cigar
  7.      zabójnik  -a m (ọ̑) knjiž. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje; kontejner: prevažati blago v zabojnikih
  8.      zabrána  -e ž () zastar. prepoved: kršiti zabrane
  9.      zabrékel  -kla -o [ǝ] prid. (ẹ́) ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine: zabrekle veke; žile na vratu so zabrekle / biti zabrekel v obraz zabuhel; prim. zabrekniti
  10.      zabreklína  -e ž (í) izboklina na telesu, organu zaradi nabiranja tekočine: otipati zabreklino na trebuhu
  11.      zabrís  -a m () glagolnik od zabrisati: zabris sledov
  12.      zábrnik  -a m (á) nav. mn., nar. vzhodno okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa: prt, brisača z zabrniki
  13.      zabúbljenje  -a s () glagolnik od zabubiti se: po zabubljenju se ličinka spremeni v žuželko
  14.      zabúhel  -hla -o [ǝ] prid. (ú) ki ima povečan obseg navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine: zabuhel obraz; biti zabuhel od pijače; zabuhel je pod očmi, v obraz; prim. zabuhniti
  15.      zabuhlína  -e ž (í) izboklina na telesu, organu navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine: zabuhline od udarcev / zabuhlina lica
  16.      zabušànt  -ánta m ( á) nižje pog. kdor se izmika delu, lenuh: biti pijanec in zabušant; zmerjati koga z zabušantom
  17.      zacelítev  -tve ž () glagolnik od zaceliti: zacelitev rane
  18.      zaceljív  -a -o prid. ( í) ki se da zaceliti: rana je zaceljiva
  19.      začáranec  -nca m () 1. po ljudskem verovanju kdor je začaran: odčarati začaranca 2. ekspr. kdor je zelo prevzet, očaran: glasbeni začaranci
  20.      začáranje  -a s () glagolnik od začarati: rešiti koga iz začaranja / začaranje v ježa
  21.      začása  prisl. (á) knjiž. ob pravem času, pravočasno: začasa plačati račune; priti začasa; vrnila se je še začasa, da ga je videla; prim. čas
  22.      začásen  -sna -o prid. (á) 1. ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje: začasna izguba spomina; začasne naloge; začasno prenehanje spopadov / začasni uspehi kratkotrajni // ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje na določenem mestu: začasni mejni prehodi; določiti začasno mejo; začasno postajališče / začasni prebivalci 2. namenjen za uporabo krajše časovno obdobje: urediti začasno bivališče; začasno zavetje / začasen izhod iz krize; začasna rešitev 3. ki je, obstaja, se pojavlja omejeno dolgo obdobje: biti v začasnem priporu; začasna uprava; začasna zaposlitev; skleniti začasno premirje / začasna vlada // ki je v veljavi, se uporablja omejeno dolgo obdobje: začasen ukrep; začasni sklepi; začasno potrdilo / začasna bilanca; začasna odstranitev delavca z delovnega mesta ◊ jur. začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine; šol. začasni učitelj nekdaj učitelj brez strokovnega izpita začásno prisl.: začasno se preseliti kam; začasno izključen telefon; biti začasno sprejet na delo
  23.      začénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od začenjati: pravočasno začenjanje del
  24.      začepítev  -tve ž () glagolnik od začepiti: začepitev soda / začepitev steklenice / začepitev žile
  25.      začépljenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od začepiti: začepljenje soda / začepljenje žile

   58.455 58.480 58.505 58.530 58.555 58.580 58.605 58.630 58.655 58.680  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA