Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (58.205-58.229)



  1.      vseljív  -a -o prid. ( í) v katerega se je mogoče vseliti: vseljiva hiša; stanovanje bo vseljivo jeseni
  2.      vsèljúdski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na vse ljudstvo: organizirati vseljudski odpor; vseljudska vstaja; vseljudsko gibanje / ekspr. vseljudsko zborovanje ljudsko
  3.      vsemír  -a m () knjiž. vesolje: zvezda je švignila skozi vsemir / znanost si hoče podrediti vsemir
  4.      vsemírje  -a s () knjiž. vesolje: neskončno vsemirje; tišina, veličastnost vsemirja / iznajdba je odprla pot v vsemirje ● knjiž. duh bi rad prodrl v vsemirje v kozmos; knjiž. zvezdnato vsemirje nebo
  5.      vsèmodróst  -i ž (-ọ̑) knjiž. velika modrost: presenetil jih je s svojo vsemodrostjo / iron. vsemodrost mladine
  6.      vsemogóčnež  -a m (ọ̑) ekspr. kdor ima zelo veliko oblast, moč: bil je tiran in vsemogočnež
  7.      vsemogóčnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost vsemogočnega: pripisovati človeku vsemogočnost / ekspr. vsemogočnost ideje, volje zelo velika močrel. božja vsemogočnost // ekspr. zelo velika oblast, moč: vsemogočnost države, oblastnikov
  8.      vsènaokróg  in vsè naokróg prisl. (-ọ̑) povsod okrog: vsenaokrog so smučišča; vsenaokrog se razprostirajo gozdovi; vsenaokrog je vladala tišina; prim. naokrog
  9.      vsènapréj  in vsè napréj prisl. (-ẹ̄) knjiž. brez konca, kar naprej: govoriti, igrati vsenaprej
  10.      vsènároden  -dna -o prid. (-á) nanašajoč se na ves narod: vsenarodni boj za obnovo dežele; reševati vsenarodne probleme / skrb za vsenarodni razvoj narodni
  11.      vsènavzkríž  in vsè navzkríž prisl. (-í) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh; vsekrižem: nametati polena vsenavzkriž / vsenavzkriž hoditi po gozdu v različnih smereh // izraža neurejenost razporeditve česa: hiše so stale v vrstah in vsenavzkriž 2. izraža neurejenost potekanja česa: otroci so govorili vsenavzkriž; vsenavzkriž so streljali 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: vsenavzkriž se prepirajo, tepejo ● ekspr. vse je vsenavzkriž narobe
  12.      vsènavzóčnost  -i ž (-ọ́) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vsenavzočnost otrok / vsenavzočnost potrošniške miselnostiknjiž. vsenavzočnost režiserja opaznost njegovega vpliva, prizadevanja v vseh stvareh pri uprizoritvi česarel. božja vsenavzočnost
  13.      vsènémštvo  -a s (-ẹ̑) v 19. stoletju gibanje za politično združitev vseh Nemcev: ideje vsenemštva
  14.      vsènôčen  -čna -o prid. (-ó) redko celonočen: biti na vsenočni straži; vsenočno bedenje
  15.      vsèóbčen  -čna -o prid. (-ọ̄) star. splošen, vsesplošen: doživeti vseobčno pohvalo / vseobčna morala
  16.      vsèóbči  -a -o prid. (-ọ̄) knjiž. splošen, vsesplošen: skrbeti za vseobčo blaginjo; doseči vseobče priznanje / vseobči nered / vseobče premoženje skupno
  17.      vsèóbčnost  -i ž (-ọ̄) knjiž. 1. splošnost, vsesplošnost: vseobčnost blaginje 2. skupnost, občestvo: biti član kake vseobčnosti
  18.      vsèobjemajóč  tudi vsèobjemajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. 1. ki zajema, zaobjema vse: vseobjemajoči razvoj gospodarstva; vseobjemajoča reforma / ne znajo ceniti njegove vseobjemajoče dobrote; vseobjemajoča materina ljubezen 2. ki ima vse rad: bil je človeški, vseobjemajoč in vserazumevajoč; vseobjemajoča mati
  19.      vsèobséžen  -žna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. ki obsega, zajema vse: vseobsežen pogled na mesto; vseobsežen program dela popoln; zgradili so novo, vseobsežno mesto z vsemi potrebnimi zgradbami, napravami / vseobsežna izobraženost vsestranska; vseobsežna knjiga o polarni odpravi izčrpna; razviti vseobsežno kulturo univerzalno
  20.      vsèobséžnost  -i ž (-ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost vseobsežnega: vseobsežnost vprašanja o življenjskem smislu / vseobsežnost duha / pripisovati ugotovitvam vseobsežnost splošno veljavnost
  21.      vsèodpuščajóč  tudi vsèodpuščajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki vse odpušča: biti vseodpuščajoč / vseodpuščajoča ljubezen / vseodpuščajoč nasmeh
  22.      vsèodpuščánje  -a s (-) knjiž. odpuščanje vsega: govoriti o ljubezni in vseodpuščanju / izraz vseodpuščanja na obrazu
  23.      vsèodrešujóč  tudi vsèodrešujòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. 1. ki dela, povzroča, da postane kdo deležen popolnega notranjega miru, sprostitve: vseodrešujoča ljubezen; vseodrešujoča vrnitev k zemlji 2. ki vse reši, razreši: vseodrešujoč nauk; vseodrešujoča formula
  24.      vsèokóli  prisl. (-ọ̑) povsod okoli: vseokoli so v travi ležale razbitine / ekspr. vseokoli je vladala tišina
  25.      vsèpočéz  prisl. (-ẹ̑) knjiž. vsekrižem: podrto drevje je ležalo vsepočez ● ekspr. govoriti vsepočez nejasno, zmedeno; ekspr. streljati divjad vsepočez brez izbire, omejitve

   58.080 58.105 58.130 58.155 58.180 58.205 58.230 58.255 58.280 58.305  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA