Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (5.801-5.825)



  1.      leníti  -ím nedov., tudi léni ( í) knjiž. delati koga lenega: soparica človeka leni / utrujenost mu je lenila telo leníti se star. lenariti: ne gre, da bi pohajkoval in se lenil / nekaj delavcev se je lenilo v senci
  2.      lenticéla  -e ž (ẹ̑) bot. prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline, prezračevalna odprtina: prehod zraka skozi lenticele
  3.      lenuháriti  -im nedov.) nav. slabš. lenariti: samo pije in lenuhari / do osmih lenuhari v postelji / kako uro bom malo lenuharil na soncu
  4.      lenúšiti  -im nedov.) zastar. lenariti: popivati in lenušiti
  5.      lépati  -am nedov. (ẹ̑) strojn. zelo fino, natančno brusiti z valji, ploščami iz mehke kovine ali lesa, navadno z dodatkom brusila v prahu
  6.      lepetáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) zastar. 1. frfotati: ptič lepeta s perutnicami / beli kosmiči so veselo lepetali po zraku / papirnate zastavice lepetajo v vetru in se trgajo iz rok 2. brbljati, blebetati: otrok je nehal lepetati in je zaspal; starček sam pri sebi nekaj lepeta / dete lepeta prve besede
  7.      lepéti  -ím nedov., tudi lépi (ẹ́ í) knjiž., s prislovnim določilom 1. držati se, prijemati se, biti prilepljen: na čevljih lepi blato; potni lasje lepijo na čelu; mokra obleka lepi na telesu / ekspr. nizke bajte lepijo po strmini so, se nahajajo; pren. na njegovem imenu lepi madež; zmagoslaven nasmeh mu je lepel na obrazu ∙ knjiž., ekspr. od žeje mi jezik lepi na nebu zelo sem žejen; knjiž. lepel je s pogledom na njej nepremično jo je gledal 2. redko, v zvezi z na biti notranje, čustveno navezan: ti ljudje so lepeli na bogastvu
  8.      lepíti  in lépiti -im, tudi lépiti -im nedov. ( ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo: lepiti plakate; lepiti tapete na steno, znamke na kuverte; lepiti na podlogo // z uporabo lepila povzročati, da se kaj sprime, zlepljati: lepiti raztrgane liste v knjigi; lepiti plasti / lepiti kuverte zalepljati / lepiti cigareto s slino zlepljati papirček, v katerega je zavit tobak; njeno delo je, da lepi škatlice z lepljenjem izdeluje; pren. lepiti življenje iz drobcev 2. imeti lepilno lastnost, moč: ta klej slabo lepi; izsušeno lepilo ne lepi več lepíti se in lépiti se, tudi lépiti se 1. s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago: blato se lepi na podplate; kri curlja iz rane in se lepi na kožo; potni lasje se lepijo na čelo; snežinke se lepijo na steklo; testo se lepi na prste; knjiž., redko na obrazu mu je lepil prah / ekspr. steza se lepi ob gladki steni // zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu: mokri lasje, prsti se mu lepijo 2. ekspr. kazati veliko čustveno navezanost na koga: dekleta se kar lepijo nanj 3. knjiž. odlepljati se: tekmovalci se drug za drugim lepijo od skakalnice; kadar je zamahnil, so se muhe v rojih lepile od mrhovine ● ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. od spanca se mu lepijo oči zaradi zaspanosti se mu veke zapirajo; knjiž., ekspr. njene oči se lepijo na stvareh v izložbah nepremično, poželjivo jih gleda; slabš. ali se jim moraš kar naprej lepiti na pete biti v njihovi družbi lépljen -a -o: odstraniti lepilo, s katerim je bila znamka lepljena ♦ les. lepljeni les les, zlepljen iz več plasti; obrt. lepljena obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen z lepljenjem; šport. lepljene smuči smuči, zlepljene iz več plasti; tekst. lepljene preproge preproge, pri katerih so niti lasu na spodnji strani zabodene v tkanino in prilepljene
  9.      leporéčiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti: zlaga verze in rad leporeči
  10.      lepoca  -e ž (í) 1. zelo lepa ženska: njegova žena je lepotica; ekspr. lepotica ni, je pa privlačna / redko voliti lepotico Jadrana miss, lepotno kraljico // ekspr. kar je zelo lepo: kateri vrtnar je vzgojil to lepotico 2. zastar. lepotilno sredstvo, ličilo: na obrazu ima precej lepotice
  11.      lepočen  -čna -o prid. () 1. ki se goji za okras; okrasen: lepotično drevo; nasaditi lepotično grmovje 2. knjiž. lepotilen, kozmetičen: lepotična sredstva ● knjiž., redko lepotične napake lepotne
  12.      lepočenje  -a s () glagolnik od lepotičiti: porabiti dosti časa za lepotičenje
  13.      lepočica  -e ž (í) šalj. lepotica: sosedova lepotičica se bo poročila / kot nagovor kam greš, lepotičica
  14.      lepočiti  -im nedov.) krasiti, lepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: lepotičiti obraz, telo; sedela je pred ogledalom in se lepotičila; ženske se rade lepotičijo; lepotičiti si obraz // knjiž., ekspr. krasiti, lepšati sploh: rad je lepotičil svojo pisavo / lepotičiti govorjenje s tujkami
  15.      lepočje  -a s () knjiž. 1. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit: biserno lepotičje; lepotičje iz zlata; izdatki, skrinjica za lepotičje; pren. te lastnosti so lepotičje njene duše 2. redko okrasni predmeti, okrasje: obložiti smrečico z lepotičjem; stekleno lepotičje v vitrini
  16.      lepočka  -e ž (í) šalj. lepotica: kdo je ta lepotička / po cestah postavajo lepotičke / kot nagovor pelji me k šefu, lepotička
  17.      lepoja  -e ž () 1. knjiž. lepota: njena nekdanja lepotija je minila; kakšna lepotija / lepotija Prešernovih pesmi / rad bi sam videl vse te lepotije; lepotije podzemeljske jame so nastajale tisočletja 2. star. okras, okrasek: s stropa visijo trakovi in druge lepotije; izdelovati lepotije iz slonove kosti / njena mladost je hiši v lepotijo
  18.      lepolen  -lna -o prid. () s katerim se lepša obraz: uporabljati lepotilna sredstva / lepotilna krema / lepotilni salon kozmetični salon
  19.      lepolo  -a s (í) sredstvo za lepšanje obraza: uporabljati lepotila; v sobi je dišalo po lepotilih; toaletna mizica z lepotili
  20.      lepona  -e ž (í) nav. mn., star. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit: še vedno hrani lepotine pokojne žene
  21.      lepoti  -ím nedov. ( í) knjiž., redko krasiti, lepšati: roko ji lepoti zlat prstan; rože lepotijo polje lepoti se lepšati se, lepotičiti se: lepotiti se pred ogledalom
  22.      lépšati  -am nedov. (ẹ̑) delati kaj (bolj) lepo: lepšati sobo / lepšati svojo govorico / ljubezen lepša in lajša življenje / ženske se rade lepšajo lepotičijo
  23.      leptosomátik  -a m (á) antr. človek ozke telesne gradnje
  24.      lesenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. spreminjati se v les: stebla lesenijo 2. ekspr. postajati negiben, tog: čutil je, da mu noge lesenijo
  25.      lesketáti se  -ám se in -éčem se stil. lesketáti -ám in -éčem nedov., ẹ́) 1. odbijati iskrečo se svetlobo: biser se lesketa; morska gladina, rosa se lesketa; meči so se lesketali; oči se mu lesketajo od prijetnega vznemirjenja; okna se lesketajo v soncu; kapljice na veji so se lesketale kot biseri; vino se lesketa kot zlato / na prsih se mu lesketajo medalje; solze se ji lesketajo v očeh // odbijati svetlobo sploh: mokra cesta se lesketa v luči svetilk; njeni črni lasje so se lesketali; motno se lesketati / na mladiki se lesketajo rjavi smolnati popki 2. svetiti, sijati: lučke se lesketajo; zvezde se lesketajo bolj kot prej / zvezde se lesketajo z neba, skozi drevje / v grmovju se lesketajo kresnice; ekspr. v otrokovih očeh se lesketa nedolžnost je zaznavna, vidna 3. ekspr. belo odsevati: hiša se je lesketala v mesečini; dekletova bela polt se je lesketala v mraku / prod ob reki se belo lesketa ● ekspr. kupola se lesketa od zlata je pozlačena, zlata; ekspr. v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov v dvorani je bilo zelo veliko zlata in biserov; ekspr. mesečina, sončni žarki se lesketajo na gladini se iskreč odbijajo od nje; ekspr. biser se je lesketal pri biseru bilo je zelo veliko biserov; ekspr. sneg se lesketa, da jemlje vid zelo se lesketa lesketajóč se -a -e: luske lesketajoč se odpadajo; lesketajoče (se) luči v daljavi; v upanju lesketajoče (se) oči; lesketajoče (se) perje divjega petelina; srebrno (se) lesketajoča reka

   5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA