Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (57.230-57.254)


  1.      vibrafón  -a m (ọ̑) muz. glasbilo s kovinskimi ploščicami, na katere se udarja z mehkimi kladivci, in valjastimi električnimi resonatorji pod njimi: igrati (na) vibrafon ♪
  2.      víbram  -a m (ȋ) alp. narezana guma, zlasti za planinske čevlje: čevlji z debelim vibramom; odtisi vibrama na snegu; neskl. pril.: vibram podplati; vibram guma ♪
  3.      vibráto  -a m (ȃ) muz. hitro, lahno nihanje višine tona zaradi večje izraznosti, zlasti pri godalih in petju: toni brez vibrata / vibrati pevca, violinista ♪
  4.      vibrátor  -ja m (ȃ) teh. priprava, stroj za proizvajanje kratkih, hitrih nihajev, tresljajev: delati z vibratorjem / električni, ročni vibrator; vibrator za masažo // tak stroj za zbijanje tal, zgoščevanje betona, asfalta: gradbeni delavci z valjarji in vibratorji ♪
  5.      vibrión  -a m (ọ̑) biol. bakterija v obliki upognjene paličice: uničiti vibrione; vibrioni kolere ♪
  6.      vibríranje  -a s (ȋ) glagolnik od vibrirati: vibriranje motorja / čustveno vibriranje ♪
  7.      víbrováljar  in víbro váljar -ja m (ȋ-á) žarg., teh. vibracijski valjar: delati z vibrovaljarjem ♪
  8.      víc  -a m (ȋ) nižje pog. šala, dovtip: smejati se vicem; pripovedovati vice; masten, nedolžen vic / politični, ribiški vic / v povedno-prislovni rabi to bi bil vic, če bi mu vse odnesli ● nižje pog. biti za vice šaljiv, neresen; nižje pog. no, in v čem je vic tega prizadevanja smisel, namen ♪
  9.      více  víc ž mn. (ȋ ȋ) 1. v krščanstvu kraj, kjer omejen čas trpijo duše še ne zveličanih: trpljenje duš v vicah; pekel, vice in nebesa / priti v vice; trpi kakor duša v vicah zelo ∙ star. jemati duše iz vic v krščanskem okolju z molitvami, dobrimi deli jih reševati posmrtnega trpljenja ♦ rel. časovno omejeno posmrtno trpljenje tistih, ki še niso zveličani 2. ekspr. neprijetno, neugodno stanje: mislila je, da bo pri njem našla nebesa, pa ima vice / vsakdo mora skozi te vice ♪
  10.      víceadmirál  -a m (ȋ-ȃ) vojaški čin v mornarici, za stopnjo nižji od admirala, ali nosilec tega čina: napredovati v viceadmirala ♪
  11.      vícešampión  -a m (ȋ-ọ̑) publ. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže drugo mesto: postati vicešampion / vicešampion državnega prvenstva ♪
  12.      víd  -a m (ȋ) 1. čut za zaznavanje svetlobnih dražljajev: vid mu peša, ekspr. ga izdaja; teh žarkov z vidom ne zaznamo; imeti dober, oster vid; okvare vida; sluh in vid / izgubiti vid oslepeti 2. zastar. videz: ohraniti lep vid / na vid se mu je zdelo vse v redu; po vidu ga ne poznam 3. star. dan, svit: kosit so odšli takoj, ko se je naredil vid / stopil je iz teme na vid / do vida, za vida priti ● pog. močna svetloba mu je jemala vid ga je slepila; publ. vzgoje ne smemo izgubiti iz vida prezreti, zanemariti ◊ lingv. lastnost, značilnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; glagolski vid ♪
  13.      Víd  -a m (ȋ) med., v zvezi svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu ♪
  14.      víden 1 -dna -o prid., vídnejši (í ȋ) 1. ki se vidi, opazi: vidni del ledene gore; vidni sledovi; grad je viden daleč naokoli; vidne ploskve predmeta; postaviti kaj na vidno mesto; dobro, jasno, razločno viden; viden pod mikroskopom, s prostim očesom / vidni in slišni znaki; vidna znamenja časti / komaj viden smehljaj; napake, pomanjkljivosti so vse bolj vidne / z vidnim užitkom, zadovoljstvom je to naredil; pokazal je vidno zanimanje zanjo 2. ki se s prostim očesom vidi: vidna in nevidna živa bitja 3. ki je tako narejen, izdelan, da se vidi: viden šiv, vbod / vidna in nevidna vrata / znamenje na trgu je vidni spomin na kugo 4. dovolj velik, da se da videti, spoznati: viden napredek, razvoj; brez vidnega vzroka se je razjezil; imeti vidno prednost; vidno poudarjanje svobodomiselnih idej / prvi vidnejši vzpon jugoslovanskega filma večji 5. publ. pomemben, ugleden: viden politik, znanstvenik; postal je vidna osebnost / igrati vidno vlogo; doseči, imeti vidno mesto v družbenem življenju ● vidni svet svet, ki se da videti ◊ fiz. vidni spekter spekter, ki se da videti z normalnim človeškim očesom; vidna svetloba; vidno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava; gost. vidni lom razbitje posode, za katero se ve, kdo ga je povzročil; grad. vidni beton neometan, navadno gladek beton; med. vidno polje področje, ki se vidi z enim očesom ali z obema vídno prisl.: vidno pešati, popuščati; komaj vidno se zdrzniti ♪
  15.      víden 2 -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vid: vidni dražljaji; vidne zaznave / vidni živec / vidni tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar vidi ♦ anat. vidni pomol skupek živčnih celic v sredini velikih možganov; talamus; vidne čutnice; psih. vidna prevara; psiht. vidne halucinacije vídno prisl.: vidno in slušno prizadeti otroci ♪
  16.      vídenje  -a s (í) 1. glagolnik od videti: dobro, ostro videnje; sposobnost za videnje v mraku; videnje in slišanje / po enkratnem videnju si ga ni mogel zapomniti / videnje bistva / režiserjevo videnje drame 2. rel. notranje doživetje, izkustvo česa nadnaravnega brez posredovanja čutnih organov: imeti videnje; Bog mu je poslal videnje / apokaliptična videnja; videnje apostola Janeza o koncu sveta 3. notranje doživetje česa, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: pesnikova videnja groze, smrti / sanjsko videnje 4. kar se da na osnovi kakih znakov predvideti za neznane, prihodnje stvari: videnja so se izpolnila, uresničila ♪
  17.      vídeo  -a m, tudi neskl. (ȋ) žarg. videorekorder: vključiti video ♪
  18.      vídeokaséta  -e ž (ȋ-ẹ̑) kaseta z magnetnim trakom, slikovna kaseta: vložiti videokaseto ♪
  19.      vídeorekórder  -ja m (ȋ-ọ́) rad. priprava za snemanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku: posneti televizijsko oddajo z videorekorderjem ♪
  20.      vídeotéhnik  -a m (ȋ-ẹ́) strokovnjak za videotehniko s srednjo izobrazbo: zaposliti videotehnika ♪
  21.      vídeotéks  -a m (ȋ-ẹ̑) rad. prenašanje informacij po telekomunikacijskem omrežju na zahtevo uporabnika, pri katerem se dobi želeni podatek na zaslonu televizijskega sprejemnika: sprejeti informacijo po videoteksu ♪
  22.      vídeotelefón  -a m (ȋ-ọ̑) ptt telefon, pri katerem se uporabnika tudi vidita: uvesti videotelefon ♪
  23.      vídez  -a m (ȋ) 1. z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti česa: polepšati, skaziti, spremeniti videz; tkanina ima lep videz; videz, obstojnost in druge lastnosti / opisati videz napadalca; srajco je mogoče popraviti brez škode za njen videz; vas je imela nekoč drugačen videz je bila drugačna; mesto dobiva slovesen videz / človek z mrkim videzom; ženska prijetnega videza; resen, smešen videz junaka; kamnina zrnastega videza / ženska s ciganskim videzom taka kot ciganka; obleka ji daje gosposki videz jo dela gosposko / poznava se samo na videz navidez 2. kar se kaže na zunaj: videz je eno, resnica pa drugo; dajati, ustvarjati, vzbujati videz, da je vse v redu; lažni, površinski videz; videz sistematičnosti / ohraniti miren videz na zunaj ostati miren; to je delal le zaradi videza / na videz je čvrst, zdrav; po videzu je bolan; biti podoben po videzu; soditi po videzu / videz je, da se dobro razumeta / zunanji videz stvari ● evfem. hiše na koncu vasi so skromnega videza slabe, revne; ekspr. po vsem videzu ji on ne pomeni veliko kakor je videti, kakor kaže; videz vara resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled; prim. navidez ♪
  24.      vídež  -a m (ȋ) zastar. 1. vid: videž mu peša 2. videz: po neurju je bil videž gozdov strašen 3. vidno mesto: postaviti na videž / ko je bil z videža, je pospešil korak ∙ zastar. resnica mora na videž se mora izvedeti ♪
  25.      vídia  neskl. pril. (ȋ) teh. ki je iz zelo trde zlitine volframovega karbida, kobalta in titana: vidia ploščice / vidia nož, sveder ♪

   57.105 57.130 57.155 57.180 57.205 57.230 57.255 57.280 57.305 57.330  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA