Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (5.676-5.700)


  1.      kutín  -a m (ȋ) kem. organska spojina, ki tvori kutikulo: lignin in kutin ♪
  2.      kútina  -e ž (ū) sadno drevo ali njegov dišeči rumeni, jabolku ali hruški podobni sad: obirati, rezati kutine; na vrtu je rastlo več kutin ◊ vrtn. japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica ♪
  3.      kútinov  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na kutino: kutinov kompot / kutinovo drevo ♪
  4.      kuvertírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ptt dati, vložiti v kuverto: kuvertirati pismo ♦ šah. kuvertirati potezo zapisati naslednjo potezo in zapis oddati v zaprti kuverti, navadno ob prekinitvi igre kuvertíran -a -o: kuvertirana poteza ♪
  5.      kuzmáti  -ám tudi kúzmati -am nedov. (á ȃ; ȗ) star. mršiti, kuštrati: veter mu kuzma brado ♪
  6.      kúžiti  -im nedov. (ú ȗ) okuževati: s kašljanjem je kužil otroka / bolnik kuži zrak; pren., ekspr. nova misel je kužila evropski proletariat ♪
  7.      kváčkati  -am nedov. (ȃ) delati tekstilne izdelke s kvačko: kvačkati prt, pulover / zna kvačkati kváčkan -a -o: obleka s kvačkanim ovratnikom ♪
  8.      kvadrátičen  -čna -o prid. (á) kvadraten: kvadratično dvorišče; kvadratična okenca / kvadratičen prerez stavbnega lesa ♪
  9.      kvadrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) mat. računati drugo potenco števila: kvadrirati enačbo ♪
  10.      kvákati  -am nedov. (ȃ) 1. oglašati se z glasom kva(k): v mlaki kvakajo žabe 2. nizko govoriti, pripovedovati: ves večer je kvakal kvakajóč -a -e: kvakajoče žabe ♪
  11.      kvákniti  -em dov. (á ȃ) 1. oglasiti se z glasom kva(k): zdaj je kvaknila ta, zdaj ona žaba 2. nizko reči, povedati: no, kvakni, kaj misliš ♪
  12.      kvalificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela, usposobiti: kvalificirati turistične delavce; kvalificirati je treba delovno silo; kvalificiral se je z delom in učenjem / šola jih je kvalificirala za različne dejavnosti // publ. označiti, opredeliti: to dejanje je težko kvalificirati ◊ lingv. kvalificirati besedo določiti ji kvalifikator kvalificírati se šport. z zmago v tekmovanju priti v višje ali končno tekmovanje: celotna ekipa se je kvalificirala v finale kvalificíran -a -o: bil je kvalificiran za telesno delo / kvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna poleg osnovnošolske še nižja strokovna ali poklicna izobrazba ♦ soc. kvalificirana večina glasov pri volitvah več kot dvotretjinska večina glasov ♪
  13.      kvalitatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvaliteto: pomemben kvalitativni razvoj gospodarstva; kvantitativne in kvalitativne razlike; kvalitativne spremembe človekove narave / kvalitativno proučevanje ◊ kem. kvalitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavljajo vrste sestavin kake snovi kvalitatívno prisl.: kvalitativno menjati metode; kvalitativno določena vrednost ♪
  14.      kvantáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. pripovedovati kvante: zardeva, kadar kvantajo; zabavala se je, ko so kvantali // prostaško, nespodobno govoriti: že spet kvanta 2. redko čenčati: nekaj je kvantal o njem ♪
  15.      kvantificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) adm. izražati, prikazovati kvantitativno istovrstne pojave s števili: proučiti in kvantificirati socialne premike ♪
  16.      kvantifikácija  -e ž (á) adm. izražanje, prikazovanje kvantitativno istovrstnih pojavov s števili: kvantifikacija procesa diferenciacije v družbi / kvantifikacija podatkov ♪
  17.      kvantitatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvantiteto: kvantitativne in kvalitativne razlike / kvantitativni odnosi med predmeti ◊ kem. kvantitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavlja procentualna količina sestavin kake snovi; lit. kvantitativni metrični sistem kvantitatívno prisl.: kvantitativno dobra prehrana ♪
  18.      kvantitéta  -e ž (ẹ̑) navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na obseg, količina: izdelek mora imeti predpisano kvantiteto / kvantiteta lepote / prehod iz kvantitete v kvaliteto ◊ lingv. kvantitetna opozicija; izgovor glasu glede na trajanje ♪
  19.      kvantitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) kvantitativen: kvantitetna sprememba programa / kvantitetna raven prireditve ◊ lingv. kvantitetna opozicija pomensko razločevalna neenakost glasov v trajanju ♪
  20.      kváriti  -im nedov. (á ȃ) 1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: ne kvari razpoloženja s takim pripovedovanjem; ni mu hotel kvariti sreče; ta misel mu kvari veselje do vojaškega življenja / ni hotel kvariti prijetne družbe // vplivati moralno negativno: s svojim vedenjem kvari otroke / to mu kvari značaj 2. delati kaj manj popolno, dovršeno: slika kvari simetrijo; napaka kvari smisel zgodbe / nikar (si) ne kvari oči / z rezanjem pločevine kvariš škarje kváriti se postajati neužiten, slab: vino se je začelo kvariti / v tej vročini se hrana kvari // postajati slabši, neuporaben: igrače se kvarijo; avtomobil se je začel kvariti ● vreme se kvari postaja deževno, mrzlo ♪
  21.      kvartáti  -ám nedov. (á ȃ) igrati igro s kartami: ves večer so kvartali; kvartati za denar; kvarta in pijančuje ♪
  22.      kvartín  -a m (ȋ) nar. primorsko četrt litra, četrtinka: naročil je kvartin vina / sedi pred praznim kvartinom ♪
  23.      kvartína  -e ž (ȋ) lit. štirivrstična kitica soneta: dve kvartini in tercini ♪
  24.      kvartínček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od kvartin: vsak dan pride na kvartinček ♪
  25.      kvartír  -ja m (ȋ) pog. stanovanje, bivališče: dobiti, plačati kvartir; odpovedali so mu kvartir; daje mu kvartir in hrano / vzeti koga na kvartir ♪

   5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA