Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (5.651-5.675)
- kultúrnopolítičen -čna -o prid. (ȗ-í) nanašajoč se na kulturno politiko: sprejeti kulturnopolitični program; zanimali so se za kulturnopolitična dogajanja / kulturnopolitična publicistika; kulturnopolitična zgodovina ♪
- kumováti -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. biti glavni vzrok česa: tej nazorski usmerjenosti je kumovala predvsem vzgoja 2. nar. biti za botra, botrovati: kumoval je skoraj vsem otrokom v vasi ♪
- kumulatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. zbran, združen, skupen: kumulativna odgovornost / kumulativno delovanje pobud ◊ med. kumulativno delovanje zdravila delovanje, ki se pojavi šele po določenem nakopičenju zdravila v organizmu; voj. kumulativni učinek učinek eksplozivnih plinov, ki so usmerjeni v eno točko in imajo tu veliko prebojno moč kumulatívno prisl.: pobude delujejo kumulativno ♪
- kumulírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. zbirati, nabirati, kopičiti: kumulirati podatke / kumulirati podobne primere ♪
- kupávati -am nedov. (ȃ) nar. zahodno kupovati: same obleke kupava ♪
- kupčeváti -újem nedov. (á ȗ) kupovati in vzporedno prodajati: zelo veliko kupčuje; kupčevati z lesom, vinom // star. trgovati, kupovati: kmetuje in tudi kupčuje / kupčevati na debelo ♪
- kúpčkati -am nedov. (ȗ) ekspr. delati kupčke: kupčkati pesek // žarg., igr. igrati s kartami, zloženimi v kupčke: kupčkali so za denar ♪
- kupírati -am dov. in nedov. (ȋ) vet. na kratko odrezati, odsekati živali zlasti rep; skrajšati, prisekati: kupirati psu rep kupíran -a -o: pes s kupiranimi uhlji ♪
- kupíti in kúpiti -im dov. (ȋ ú) 1. dobiti kaj tako, da se plača dogovorjena cena: kupiti avto, hišo; mleko imamo že doma, kupiti je treba še kruh; kupiti veliko posestvo; avto je kupil od znanca; kupila je obleko za otroka; kupiti na semnju, v trgovini; pri katerem trgovcu si to kupil / pog. vse kupi v samopostrežni trgovini kupuje / kupiti za lire / kupi mi časopis / ekspr. kupiti za smešno ceno poceni; ekspr. kupiti za drag, majhen denar veliko, malo plačati za kaj; kupiti po nizki, visoki, znižani ceni / pog. kupiti z dinarji plačati z dinarji / kupiti na kredit; kupiti na upanje // dobiti pravico do uporabe s plačilom: kupiti ložo v gledališču / kupiti pravico do privatnega trgovanja / kupiti licenco 2. ekspr. podkupiti: kupili so ga z zlatom; sodnik se ni dal kupiti // dobiti kaj s podkupovanjem: ljubezen je skušal kupiti; čast, slavo (si) je moral kupiti / kupiti glasove na volitvah 3. izraža, da je kaj kje kupcem na razpolago: vstopnice (lahko) kupite tudi tik pred predstavo; brezoseb. to se kupi samo za devize 4. igr. dobiti, vzeti po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno: zdaj ti kupiš; kupiti asa ● evfem. pri
sosedovih bodo kupili soseda bo rodila; star. ženinu so leta kupili dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti; ekspr. kupiti mačka v žaklju kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog. avto je kupil pod roko nezakonito, skrivaj; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal kúpljen -a -o: blago je kupljeno v trgovini ∙ knjiž. kupljena ljubezen ljubezen, pri kateri je treba partnerja plačati ♪
- kupletíst -a m (ȋ) pevec kupletov: pariški kupletist ♪
- kupováti -újem nedov. (á ȗ) 1. dobivati kaj tako, da se plačuje dogovorjena cena: kupuje samo knjige; zelenjavo kupuje od sosede; kupuje večinoma na trgu; pridelke kupuje pri kmetih / kupuje otrokom igrače / kupuje si za praznike / kupovati na debelo, na drobno / časopis kupuje že nekaj let je naročen nanj / kupuje na deželi, v mestu pa prodaja // odkupovati, nakupovati: kupuje staro železo in cunje; podjetje kupuje surovine od privatnika 2. imeti namen kupiti: kupovala je čevlje, pa jih ni dobila; kupuje novo pohištvo; zemljo kupuje zaradi otrok / njegovih knjig ni nihče kupoval 3. ekspr., redko podkupovati: vedno je koga kupoval // dobivati kaj s podkupovanjem:
kupuje (si) otrokovo ljubezen 4. igr. dobivati, jemati po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno: kupoval je same dobre karte ● evfem. kupujejo same deklice rojevajo se jim samo hčere ♪
- kuratíva -e ž (ȋ) žarg., med. zdravljenje: stroški kurative so zelo visoki; skrb za kurativo / oddelek za kurativo / ukvarjati se s kurativo s kurativno medicino ♪
- kuratívec -vca m (ȋ) žarg., med. zdravnik, ki se ukvarja (zlasti) z zdravljenjem: posvetovanje preventivcev in kurativcev ♪
- kuratíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravljenje: kurativni preparati / kurativno delovanje zdravila zdravilno / preventivna in kurativna skrb za družino ♦ med. kurativna medicina veda o zdravljenju ♪
- kurbáti se -ám se nedov. (á ȃ) vulg. vlačugati se, vlačiti se: že ves čas se kurba ♪
- kúretina in kuretína -e ž (ú; í) 1. kokošje meso: rad je kuretino 2. star. kokoši, perutnina: goji kuretino ♪
- kurírati -am nedov. (ȋ) knjiž., redko zdraviti, negovati: kuriral ga je samo s čajem ♪
- kuríti in kúriti -im nedov. (ȋ ú) 1. delati in vzdrževati ogenj: kuriti z drvmi, s premogom; kuriti na ognjišču, v peči / pastirji so kurili na travniku / kuriti kres, ogenj // pog. ogrevati, segrevati: sobo bodo kurili; stanovanje kurijo tudi poleti; dobro, slabo kuriti / kuriti parne kotle; v kabinetu si kuri 2. ekspr. hujskati, ščuvati: kar naprej ga je kuril; kuril jih je proti vodstvu ● brezoseb., ekspr. kuri ga v čelo ima zelo vroče, razgreto čelo; pog., ekspr. kuril jo je proti domu tekel
kúrjen -a -o: vsi prostori so kurjeni ♪
- kurtizána -e ž (ȃ) v fevdalnem in višjem meščanskem okolju lahkoživa ženska, prostitutka: obiskoval je znano rimsko kurtizano; lepa kurtizana / ekspr., redko postala je kurtizana vlačuga, prostitutka sploh ♪
- kurtizánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kurtizane: kurtizansko obnašanje / bila je kurtizanske narave ♪
- kurzírati -am nedov. (ȋ) knjiž. gibati se, krožiti: blago kurzira od proizvajalca do kupca ♪
- kuševáti -újem nedov. (á ȗ) nižje pog. poljubljati: kuševal ji je roko ♪
- kúšniti -em dov. (ú ȗ) nižje pog. poljubiti: kušnil jo je na lice ♪
- kúštrati -am nedov. (ȗ) ekspr. delati kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; mršiti: nikar ga ne kuštraj; s prsti se kuštra / veter mu kuštra brado, lase ♪
- kutíkula -e ž (ȋ) biol. varovalna plast na površini povrhnjice: debela, tanka kutikula; zgradba kutikule / lasna kutikula ♪
5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751