Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (56.505-56.529)


  1.      utŕjenost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost utrjenega: utrjenost cestišča / utrjenost mesta, postojanke / utrjenost telesa; utrjenost proti boleznim / utrjenost znanja ♪
  2.      utrjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj utrjuje: utrjevalci cestišča in tlakovalci / korenine dreves so najboljši utrjevalci bregov ◊ obrt. sredstvo, ki se nanese na (mokre) lase ali pričesko, da je ta bolj trajna, obstojna; teh. sredstvo za utrjevanje veziv; um. sredstvo za utrjevanje materiala pri restavriranju ♪
  3.      utrjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na utrjevanje: utrjevalni material / utrjevalna dela na fronti / utrjevalne vaje utrjeválno prisl.: šport utrjevalno deluje na telo ♪
  4.      utrjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od utrjevati: utrjevanje bregov ob potoku; utrjevanje cestišča / utrjevanje zavzetih položajev / utrjevanje površine jekla / utrjevanje telesa; utrjevanje rastlin proti pozebi / utrjevanje prijateljstva / utrjevanje oblasti / utrjevanje znanja ♪
  5.      utrudljív  -a -o prid. (ȋ í) ki utruja, utrudi: utrudljiv poklic; utrudljiva hoja / utrudljiva pot / utrudljiva polemika / utrudljiva enoličnost // ki se (hitro) utrudi: utrudljiv človek, organizem; biti hitro utrudljiv ♪
  6.      utrudljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost utrudljivega: utrudljivost enoličnega govorjenja / utrudljivost dneva / bolnikova oslabelost se kaže v utrudljivosti / hitra duševna utrudljivost ∙ ekspr. govornik je do utrudljivosti ponavljal eno in isto zelo dolgo, vztrajno ♪
  7.      utrújanje  -a s (ú) glagolnik od utrujati: dolga vožnja povzroča hitrejše utrujanje voznika / strategija utrujanja sovražnika ♦ rib. utrujanje ribe faza športnega ribolova, pri kateri se z izmeničnim potegovanjem in popuščanjem vrvice zmanjšuje odpor zapete ribe ♪
  8.      utrújenec  -nca m (ú) ekspr. utrujen človek: pomagati utrujencem na pohodu / življenjski utrujenci in naveličanci ♪
  9.      utrújenost  -i ž (ú) stanje utrujenega človeka: utrujenost nastopi, se pojavi, poneha; začutiti utrujenost; od utrujenosti ne more zaspati; zaradi utrujenosti hoditi počasneje; prijetna, velika, ekspr. smrtna utrujenost; kazati znake utrujenosti / duševna, telesna utrujenost / mišična utrujenost; živčna utrujenost; čutiti utrujenost v nogah ♦ teh. utrujenost kovine, materiala stanje kovine, materiala, ko zaradi dolgotrajnih, spreminjajočih se obremenitev izgubi trdnost ♪
  10.      utrújenosten  -tna -o prid. (ú) nanašajoč se na utrujenost: vzrok utrujenostnega stanja ♦ strojn. utrujenostni lom (strojnega dela) lom (strojnega dela) zaradi utrujenosti materiala ♪
  11.      utrujeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki utruja: utrujevalna taktika ♪
  12.      utvára  -e ž (ȃ) predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti: to ni resnica, je samo utvara; ekspr. predajati se utvaram / ekspr. živeti v utvari ∙ ekspr. ne delaj si utvar o njem ne predstavljaj si ga boljšega, kot je ♪
  13.      uvájanje  -a s (ā) glagolnik od uvajati: uvajanje delavcev, novincev; uvajanje v delo / uvajanje cenejših materialov; uvajanje sodobne tehnologije v proizvodnjo / uvajanje oseb v zgodbo / uvajanje plinov v vodo ∙ obred uvajanja pri nekaterih primitivnih ljudstvih obredno sprejemanje mladih med odrasle ♪
  14.      úvala  -e ž (ȗ) geogr. podolgovat zaprt svet, navadno manjši od kraškega polja, z neravnim, navadno vrtačastim dnom: obdelana zemlja v uvalah ♪
  15.      uvážanje  -a s (ȃ) glagolnik od uvažati: uvažanje računalnikov, žita; uvažanje iz Avstrije ♪
  16.      uvaževánje  -a s (ȃ) zastar. 1. upoštevanje: uvaževanje dokumentov 2. spoštovanje: v občevanju kazati komu posebno uvaževanje ♪
  17.      uvédba  tudi uvêdba -e ž (ẹ̑; ȇ) glagolnik od uvesti: uvedba novih strojev / uvedba demokracije, samoupravljanja / uvedba preiskave ♪
  18.      uvél  in uvèl -éla -o [eu̯] prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́) 1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: uveli cveti, listi; uvela rastlina / uvela, nagubana jabolka // ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil napetost, gladkost: uvela koža / ekspr.: uvel obraz; uvele prsi; suhe, uvele roke starca 2. ekspr. ki je (v veliki meri) izgubil življenjsko moč: brezzoba, uvela ženica 3. ekspr. ki je (v veliki meri) prenehal obstajati: uvela lepota ● ekspr. odgovarjati z uvelim glasom neizrazitim, medlim; iron. uvela lepotica lepotica, katere lepota je v veliki meri minila uvélo prisl.: uvelo viseči listi; prim. uveniti ♪
  19.      uveljavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od uveljaviti: prizadevanja za uveljavitev človekovih pravic / uveljavitev slovenščine na vseh področjih / odločna uveljavitev sklepa, zahteve; uveljavitev pravice s silo, tožbo / gospodarska, umetniška uveljavitev ♪
  20.      uveljávljanje  -a s (á) glagolnik od uveljavljati: postopno uveljavljanje novih vrednot / uveljavljanje izdelkov na tujem tržišču / uveljavljanje slovenščine v skupščini, vojski / uveljavljanje novih načel; uveljavljanje lastne volje / uveljavljanje pravice s sodiščem / uveljavljanje v družbi / široko uveljavljanje elektronike v industriji ♪
  21.      uveljávljenje  -a s (ȃ) glagolnik od uveljaviti: uveljavljenje novih pravil / uveljavljenje pravice, zahteve s silo, sodiščem / politično, umetniško uveljavljenje koga ♪
  22.      uvélost  -i ž (ẹ́) stanje uvelega: uvelost listov, rož / ekspr. zgodnja uvelost te ženske ga je presenetila ♦ agr. glivična ali bakterijska bolezen, pri kateri rastline zaradi zamašenosti žil venejo ♪
  23.      uvérjenost  -i ž (ẹ̑) zastar. prepričanost: njegova uverjenost se je okrepila; uverjenost koga v kaj, o čem / govoriti z veliko uverjenostjo ♪
  24.      uvertúra  -e ž (ȗ) 1. muz. uvodni instrumentalni stavek k večjemu odrskemu, vokalnemu glasbenemu delu: igrati, poslušati uverturo; uvertura opere, k operi / operna uvertura // takemu stavku podobna orkestralna skladba: prva točka koncertnega programa je bila uvertura / koncertne uverture 2. knjiž., ekspr. uvod: uvertura k razpravi / uverturo v zbirko sestavlja šest balad / uvertura spopada uvodni del ♪
  25.      uvíd  -a m (ȋ) glagolnik od uvideti: uvid zmote / te skrivnosti presegajo umski uvid / knjiga omogoča uvid v bistvo problema ♪

   56.380 56.405 56.430 56.455 56.480 56.505 56.530 56.555 56.580 56.605  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA