Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (56.255-56.279)



  1.      uréjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od urejati: urejanje znamk; urejanje po abecedi / urejanje okolja / urejanje hudournikov; komunalno urejanje stavbnega zemljišča / urejanje stanovanja na podstrešju / urejanje oddaje, revije, rubrike / odločno, uspešno urejanje gospodarskih, političnih razmer / urejanje sporov ♦ elektr. urejanje podatkov spravljanje podatkov v določen red z ukazi; gozd. urejanje gozdov ugotavljanje količine lesa, prirastka po drevesnih vrstah, na osnovi katerega se načrtuje vsestransko gospodarjenje z gozdovi
  2.      urejênost  -i ž (é) lastnost, značilnost urejenega: urejenost gradiva, kartoteke / urejenost naselja / občudovati njeno elegantno urejenost / tehnična urejenost knjige
  3.      urejeválec  -lca [c tudi lc] m () 1. kdor kaj ureja: urejevalec kartoteke, podatkov / urejevalci pravopisa / ekspr. filozofi, politiki in drugi urejevalci sveta / ekspr. glavni urejevalec trga je bila država 2. knjiž. regulator: urejevalec vlažnosti se je pokvaril / tudi koža je urejevalec telesne temperature
  4.      urejeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na urejevanje: urejevalna načela / končati urejevalna dela
  5.      úren 1 -rna -o prid. () nanašajoč se na uro: urni mehanizem; urna verižica / vrteti se v smeri urnega kazalca od leve proti desni; urni stolp stolp z uro; urni žepek telovnika žepek za žepno uro / urna zmogljivost stroja zmogljivost stroja na uroekon. urna postavka; rel. urna maša maša za odvrnitev hude ure; teh. urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporablja za pokrivanje posodic; voj. urni vžigalnik vžigalnik, ki se aktivira ob določenem času z urnim mehanizmom
  6.      úren 2 -rna -o prid., úrnejši (ú ū) ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: uren natakar; brat je urnejši od mene; res si uren, da si že nazaj; biti uren pri delu; uren kot blisk, podlasica / bodi uren, toda ne površen / imeti urne prste / star. uren potok hitro tekoč // ki ima veliko hitrost; hiter: urna hoja / iti z urnimi koraki / udarci so postajali vse urnejši pogostejšiekspr. biti urnih nog, imeti urne noge hitro hoditi; znati hitro hoditi; star. biti urne pameti, imeti urno pamet biti bister, domiseln; ekspr. rešile so ga urne pete s hitrim tekom, begom se je rešil; ekspr. pri tem delu bi potrebovali urne roke pridne, spretne delavce úrno 1. prislov od uren: urno hoditi, se obračati; le urno, do tja je še daleč 2. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; hitro: urno odgovoriti, oditi; zaklical je: urno vsi ven
  7.      uresníčenje  -a s () glagolnik od uresničiti: hitro uresničenje načrtov / prizadevanja za uresničenje pravične družbe
  8.      uresničeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na uresničevanje: uresničevalna sposobnost / uresničevalne možnosti
  9.      uresničevánje  -a s () glagolnik od uresničevati: uresničevanje načrtov, zamisli / uresničevanje družbene vloge gledališča / uresničevanje načel, zakonov v praksi
  10.      uresničítev  -tve ž () glagolnik od uresničiti: hitra uresničitev načrta, sklepa / uresničitev grožnje, zahteve / uresničitev samega sebe // kar nastane s tem dejanjem: zgodovinske uresničitve te ideje so različne ● publ. ocenjevati najnovejšo uresničitev Cankarjevih Hlapcev uprizoritev, izvedbo
  11.      uresničljív  -a -o prid. ( í) ki se da uresničiti: uresničljivi načrti; to ni uresničljivo
  12.      uretán  -a m () kem. sečnini sorodna spojina, ki se uporablja v farmaciji, kemični industriji: zdraviti levkemijo z uretanom / gasiti s peno uretana
  13.      urétra  -e ž (ẹ̑) anat. cevasti del sečil za izločanje seča iz sečnega mehurja; sečnica
  14.      urèz  -éza m ( ẹ́) 1. glagolnik od urezati: urez z nožem, s škarjami 2. rana, poškodba, povzročena z ostrim predmetom, rezilom: urez se celi; imeti ureze na vratu; globok, nevaren urez
  15.      urezovánje  -a s () glagolnik od urezovati: urezovanje palic / urezovanje obleke; urezovanje in šivanje
  16.      urgénca  -e ž (ẹ̑) adm. opomin, ponovna zahteva, da kdo izpolni obveznost: po več urgencah so le dobili naročeno blago; pismena, telefonska urgenca / urgenca za neporavnani račun / napisati, odposlati urgenco ● žarg., med. poslati bolnika na urgenco na oddelek za nujno, takojšnjo medicinsko pomoč
  17.      urgénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. knjiž. nujen, neodložljiv: urgentna zadeva / urgentne potrebe; urgentno vprašanje / položaj je urgenten zahteva nujno, takojšnjo rešitev 2. med. nanašajoč se na nujno, takojšnjo medicinsko pomoč: pacient je urgenten primer / urgentni blok skupina ambulant, laboratorijev, bolniških oddelkov s specialisti za nujno, takojšnjo medicinsko pomoč
  18.      úrh  -a m () zool. brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu, Bombina: opazovati urhe v mlaki / gorski, nižinski urh / oglašanje, petje urhov samcev te dvoživke
  19.      úrh  in Úrh -a m () evfem., v zvezi klicati urha bruhati: ker je preveč pil, je kmalu klical urha
  20.      úrica  -e ž (ū; v pomenu naprava ) nav. ekspr. manjšalnica od ura: ta urica bo hitro minila; prej kot v eni urici bom nazaj; hodili so kakšne četrt urice; boš že našel urico časa; ko bi imel vsaj urico miru / živi urico hoda od tukaj / uric, namenjenih fiziki, so se zmeraj veselili / igre za proste, samotne urice; nepozabne urice sreče / pogledala je na urico / ročna, zlata, ženska urica ∙ ekspr. urice so mu štete kmalu bo umrl; ekspr. zdaj imaš urice imaš primeren, ugoden čas; ekspr. naviti otroku urico kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. odbila mu je zadnja urica umrl je
  21.      urín  -a m () med. tekočina, ki jo izločajo ledvice; seč: izločati urin; smrdeti, zaudarjati po urinu; kalen, svetlo rumen urin; preiskava, retencija urina
  22.      úrin  -a -o prid. () nanašajoč se na uro: urina kazalca / urino tiktakanje tiktakanje ure
  23.      uriníranje  -a s () glagolnik od urinirati: umiti si roke po uriniranju / pri uriniranju čuti bolnik bolečine
  24.      úrjenje  -a s (ū) glagolnik od uriti: urjenje telovadcev, vojakov / urjenje branja, skakanja / telesno, vojaško urjenje / urjenje psov / urjenje spomina
  25.      úrlavb  -a m () nižje pog. dopust, zlasti vojaški: vojak je dobil urlavb; iti na urlavb

   56.130 56.155 56.180 56.205 56.230 56.255 56.280 56.305 56.330 56.355  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA