Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (56.080-56.104)
- umorjênec -nca m (é) kdor je umorjen: pokopati umorjenca ♪
- umorjênka -e ž (é) ženska oblika od umorjenec: najti umorjenko ♪
- umotvòr -ôra m (ȍ ó) knjiž. tvorba uma: jezik je morda najpomembnejši umotvor / tehnični umotvori // umetniško delo: ustvariti čudovit umotvor; glasbeni, leposlovni umotvor ♪
- umoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor premišljuje, razmišlja, zlasti teoretično: hladen, trezen umovalec ♪
- umoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na umovanje: umovalna sposobnost / umovalna metoda spekulativna ♪
- umovánje -a s (ȃ) glagolnik od umovati: s takim umovanjem ni mogoče uspeti; umovanje o življenju in smrti / prazno, zanimivo umovanje ♪
- umŕli -ega m (ŕ) kdor je umrl: umrli ni naredil oporoke; žalovati za umrlim; matična knjiga umrlih ♪
- umrlína -e ž (ȋ) zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine: plačati umrlino ♪
- umrljívost -i ž (í) 1. lastnost, značilnost umrljivega: zavedati se svoje umrljivosti 2. število, ki pove, koliko ljudi umre v letu na tisoč prebivalcev: umrljivost pada, raste; krivulja umrljivosti; umrljivost in rodnost 3. med. število, ki pove, koliko ljudi umre od sto obolelih za isto boleznijo: umrljivost pri tej bolezni je velika; umrljivost pri kugi, tuberkulozi ♪
- umŕtje -a s (ȓ) knjiž. glagolnik od umreti: strah pred umrtjem ♪
- umrtvênje -a s (é) glagolnik od umrtviti: umrtvenje rok od mraza / umrtvenje kolena pred operacijo omrtvičenje ♪
- úmski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na um: za to je potreben velik umski napor; umski razvoj otroka; umske dejavnosti, sposobnosti; umske razlike med učenci; telesen in umski / umska nerazvitost; umska zmedenost / čustvene in umske prvine v pesmi / umski delavci; prevajanje, računanje je umsko delo ♦ psih. umska starost mentalna starost úmsko prisl.: umsko dojeti, utemeljiti; umsko nadpovprečen ♪
- úmstven -a -o prid. (ȗ) knjiž. umski: umstvena dejavnost, sposobnost / čustvene in umstvene sestavine pesmi; duhovna in umstvena zmeda miselna, idejna / umstvena elita naroda úmstveno prisl.: umstveno se razvijati ♪
- úmstvenost -i ž (ȗ) knjiž. umskost: zvestoba čistemu razumu je zakon človekove umstvenosti / odklanjati umstvenost v umetnosti ♪
- unanimízem -zma m (ȋ) lit. francoska literarna smer v začetku 20. stoletja, ki prikazuje posamezne človeške usode, vpletene v družbeno in duševno življenje množice, kolektiva ♪
- unciála -e ž (ȃ) 1. zgod. grška in latinska pisava z enako visokimi zaokroženimi vélikimi črkami, ki se je uporabljala od 4. do 8. stoletja: rokopis je napisan v unciali 2. knjiž. vélika začetna črka, prevzeta iz te pisave: unciala na začetku vrstice ♪
- undécima -e ž (ẹ̑) muz. interval v obsegu enajstih diatoničnih stopenj: zaigrati undecimo // enajsta diatonična stopnja glede na dani ton: oktava in undecima ♪
- underground -a [ándǝrgráu̯nd] m (ȃ-ā) gibanje med mlajšo generacijo, zlasti na področju kulture, ki se kaže v odklanjanju ustaljenih estetskih vrednot: pojav, razvoj undergrounda; neskl. pril.: ameriški underground film; underground glasba ♪
- uníčenje -a s (ȋ) glagolnik od uničiti: uničenje plevela / načrtno uničenje dokumentov / uničenje sovražnikovih letal / gospodarsko uničenje kmeta / obvarovati rudnik pred uničenjem / strah pred atomskim uničenjem ♪
- uničeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor uničuje: uničevalec škodljivcev / ogenj je velik uničevalec gozdov / ekspr. ti si pravi uničevalec vsega lepega ♪
- uničeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uničevanje: uničevalna sredstva za vrtne škodljivce / pošiljati vojsko na uničevalne pohode; uničevalna vojna / uničevalni nameni; uničevalna moč potresa / ekspr. prevzel ga je uničevalen bes uničeválno prisl.: uničevalno delovati ♪
- uničeválnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost uničevalnega: človekova pohlepnost in uničevalnost / upreti se vojni uničevalnosti ♪
- uničevánje -a s (ȃ) glagolnik od uničevati: uničevanje plevela / preprečevati uničevanje gozdov / uničevanje kulturnih dobrin ♪
- uničljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da uničiti: uničljive stvari ♪
- unificíranje -a s (ȋ) knjiž. poenotenje, izenačenje: zavzemati se za unificiranje zakonov ♪
55.955 55.980 56.005 56.030 56.055 56.080 56.105 56.130 56.155 56.180