Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (56.005-56.029)
- úlkus -a m (ȗ) med. razjeda, čir: imeti ulkus na goleni, vratu / dieta za bolnike z želodčnim ulkusom; ulkus na dvanajstniku / perforirani ulkus ♪
- ulòm -ôma m (ȍ ó) glagolnik od ulomiti: s podporo je preprečil ulom veje / nevaren ulom kosti ♪
- ulómek -mka m (ọ̑) 1. mat. število, izraženo z dvema številoma kot kvocient teh dveh števil: izraziti razmerje dveh števil z ulomkom; računati z ulomki; števec in imenovalec ulomka; cela števila in ulomki / krajšati, razširiti ulomke; odpraviti ulomke v enačbi; dvojni ulomek pri katerem je v števcu ali imenovalcu ali v obeh ulomek; nepravi pri katerem je števec večji od imenovalca, pravi ulomek pri katerem je števec manjši od imenovalca / zapisati kaj v obliki ulomka 2. star. delček, delec: zlepiti ulomke v celoto / to je le majhen ulomek njegovega bogastva / skalni ulomki odlomljeni delci, kosi ♪
- ulòv -ôva m (ȍ ó) 1. glagolnik od uloviti: čakati na ulov; možnosti ulova 2. kar se ulovi: pobirati ulov; prodati ves ulov; obilen ulov rib ♪
- ulóvek -vka m (ọ̑) redko ulov: velik ulovek rib; prodati ves ulovek ♪
- ulovítev -tve ž (ȋ) glagolnik od uloviti: preprečiti ulovitev / takojšnja ulovitev vlomilca ♪
- ulovljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da uloviti: lahko ulovljiva žival / njegove težko ulovljive misli ♪
- últra prid. neskl. (ȗ) knjiž. ki v zelo visoki stopnji presega navadne, običajne lastnosti česa, skrajen: kritika je slikarja označila za ultra modernista; njegovi nazori so se mu zdeli preveč ultra ♪
- ultra... ali últra... predpona v sestavljenkah (ȗ) za izražanje a) stanja nad običajno mejo, mero: ultraakustičen, ultrafilter, ultrakratek, ultramikroskop, ultravijoličen, ultrazvok, ultražarki b) zelo visoke, skrajne stopnje: ultralevičar, ultramoderen, ultrareakcionar ♪
- últradesníčarski -a -o prid. (ȗ-ȋ) polit. nanašajoč se na skrajno konservativno, nazadnjaško stranko ali tako skupino v stranki: ultradesničarska ideologija ♪
- últralévi -a -o prid. (ȗ-ẹ́) skrajno politično radikalen, napreden: ultraleva skupina / ultraleva smer v stranki ♪
- últralevíčarski -a -o prid. (ȗ-ȋ) polit. nanašajoč se na skrajno radikalno smer ali skupino v delavski, zlasti komunistični stranki: ultralevičarska socialna gesla / ultralevičarska skupina ♪
- ultramarín -a m (ȋ) 1. navadno temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: prstan z ultramarinom / ogrlica z vijoličastim, zelenim ultramarinom; ultramarin in lazurit ♦ min. rudnina natrijev kalijev aluminijev silikat s primesmi 2. temno modra barva: na sliki prevladuje ultramarin; pobarvati z ultramarinom; neskl. pril.: ultramarin barva; prisl.: ultramarin modra barva ♪
- ultramontánstvo -a s (ȃ) od 15. do 19. stoletja popolno priznavanje cerkvenih dogem, papeževe oblasti: odpor jožefincev do ultramontanstva ♪
- ultrapás in últrapas -a m (ȃ; ȗ) obloga iz trde umetne snovi, odporna proti vodi in topilom: obložiti, prekriti mizo, police z ultrapasom; neskl. pril.: ultrapas plošča ♪
- ultráš -a m (á) pripadnik ekstremistične skupine, stranke; skrajnež: levi in desni ultraši v stranki ♪
- ultráški -a -o prid. (á) nanašajoč se na ultraše: ultraške metode / ultraška teroristična organizacija ♪
- últravijóličast -a -o prid. (ȗ-ọ̑) fiz. ultravijoličen: ultravijoličasta svetloba / nastajanje vitamina D pod vplivom ultravijoličastih žarkov ultravijolične svetlobe / ultravijoličasti teleskop ♪
- últravijóličen -čna -o prid. (ȗ-ọ̑) fiz. ki ima tako majhno valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven: ultravijolična svetloba; kemični učinki ultravijoličnega sevanja / ultravijolični žarki ultravijolična svetloba // teh. ki deluje na osnovi ultravijolične svetlobe: ultravijolična fotografija / ultravijolična svetilka ♦ fiz., teh. ultravijolična spektroskopija spektroskopija ultravijolične svetlobe ♪
- últrazvók -a m (ȗ-ọ̑) fiz. zvok, ki ima tako veliko frekvenco, da s sluhom ni zaznaven: oddajati ultrazvok; uporaba ultrazvoka v medicini, tehniki; infrazvok in ultrazvok ♪
- úm -a m, v drugem pomenu mn. stil. umóvi (ȗ) 1. sposobnost mišljenja, spoznavanja: ponesrečenčev um je prizadet; otrokov um se razvija; bistriti mladini um; meje človeškega uma; um in razum / spoznati s srcem, ne z umom / knjiž. um se mu je omračil postal je duševno bolan; imeti bister, pronicljiv um; star. bolan na umu duševno bolan // zavest, duh glede na to sposobnost: um marsičesa ne zna razložiti; razum razčlenjuje, povezuje, um pa ustvarja ideje; dejavnost uma 2. navadno s prilastkom človek glede na to sposobnost: iščoč, kritičen, ustvarjalen um; največji umi človeštva / biti velik politični um ● star. ni mu šlo do uma ni doumel; ekspr. od razburjenja, strahu biti čisto iz
uma nerazsoden, zmeden; star. to mi ne gre iz uma, z uma tega ne morem pozabiti; ekspr. to bi ga spravilo iz uma naredilo nerazsodnega, zmedenega; naredilo duševno bolnega; star. to mi ni padlo, prišlo na um tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. to mi ne gre v um v glavo; imeti na umu star. kaj je imel na umu, je težko reči kaj je mislil, nameraval; star. vse to morate imeti na umu, če hočete biti pravični vse to morate upoštevati; zastar. najti pot po umih po občutku; zastar. po mojih umih jim še veliko manjka po moji presoji, oceni; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. delati, kričati kakor iz uma zelo ◊ filoz. čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; praktični um po Kantu človekova moralna dejavnost ♪
- umaknítev -tve ž (ȋ) glagolnik od umakniti: umaknitev znamk iz uporabe / umaknitev okupacijskih čet / umaknitev obtožbe ♪
- umáknjenost -i ž (á) lastnost, značilnost umaknjenega: umaknjenost hiše v breg / ekspr. pesnikova umaknjenost v notranji svet / ekspr. živeti v umaknjenosti svojega doma ♪
- umázanček -čka m (ȃ) ekspr. umazan otrok: umiti umazančka ♪
- umázanec -nca m (ȃ) ekspr. umazan človek: umiti malega umazanca; razcapanci in umazanci // malopriden, malovreden človek: pravi umazanec je; imeli so ga za umazanca / kot psovka kako pa govoriš, umazanec umazani ♪
55.880 55.905 55.930 55.955 55.980 56.005 56.030 56.055 56.080 56.105