Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (55.955-55.979)


  1.      ukàz  -áza m (ȁ á) 1. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje: izdati, ponoviti, preklicati ukaz; glasen, oster ukaz; gospodarjev ukaz; pismeni, ustni ukaz; ukaz predsedstva; ukaz o mobilizaciji, umiku / narediti kaj na ukaz, po ukazu; gostje so kot na ukaz vstali in odšli zelo hitro in vsi hkrati / dati ukaz ukazati; dobil sem ukaz, da moram ostati; imam ukaz, da vas preiščem / ekspr. volja daje ukaze nogam, rokam // kar se ukaže, ukazuje: izpolniti, ubogati ukaz; izmakniti se ukazu obveznosti, ki sledi iz ukaza / ukaz je ukaz kar se ukaže, mora biti uresničeno // besedilo, znak te izrazitve: ukaz se glasi: vsi moški se morajo zbrati na trgu; gospodarjevi ukazi so odmevali po hiši; izreči, slišati ukaz; kaj piše v ukazu / nalepiti, raztrgati ukaz 2. zahteva računalniku, programirani napravi, da opravi določeno operacijo: naprava na ukaz ni reagirala / poslati satelitu ukaz, naj spremeni položaj 3. ekspr., navadno v povedni rabi kar je za koga tako, da se mora brezpogojno upoštevati: odkritosrčnost je zame ukaz; njegova želja je zanjo ukaz / to je življenjski ukaz ♪
  2.      ukazljív  -a -o prid. (ȋ í) star. ukazovalen: biti ukazljiv ukazljívo prisl.: veslo iz rok, je rekel ukazljivo ♪
  3.      ukazoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki (rad) ukazuje: on je preveč ukazovalen / glas je postal ukazovalen; trda, ukazovalna beseda ukazoválno prisl.: ukazovalno reči, zamahniti ♪
  4.      ukazoválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska, ki ukazuje: ukazovalka ni popustila / ekspr. resničnost je huda ukazovalka ♪
  5.      ukazoválnost  -i ž (ȃ) lastnost ukazovalnega človeka: njegova ukazovalnost me moti / z ukazovalnostjo pokazati komu vrata ♪
  6.      ukazovánje  -a s (ȃ) glagolnik od ukazovati: dovolj imam njegovega ukazovanja ♪
  7.      ukažêljen  -jna -o prid. (é ē) star. vedoželjen: ukaželjen človek, učenec; biti zelo ukaželjen ♪
  8.      ukinítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ukiniti: ukinitev pošte, šole zaradi premajhnega števila prebivalcev / ukinitev kreditov, vizumov / ukinitev izkoriščanja ♪
  9.      ukínjanje  -a s (í) glagolnik od ukinjati: ukinjanje premajhnih oddelkov / ukinjanje posebnih pravic ♪
  10.      uklánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od uklanjati: uklanjanje drevja v vetru / uklanjanje glave / uklanjanje oblasti, sili; uklanjanje pred vodjo ♪
  11.      ukletênje  -a s (é) glagolnik od ukletiti: ukletenje krompirja, vina ♪
  12.      uklétev  -tve ž (ẹ̑) glagolnik od ukleti: preprečiti ukletev / ekspr. ukletev leži na hiši, zato ni sreče ne zdravja // ukletost, ukletje: rešiti koga ukletve ♪
  13.      uklétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ukleti: bati se ukletja // ukletost: s tistim trenutkom je bilo ukletja konec ♪
  14.      uklétost  -i ž (ẹ̑) po ljudskem verovanju stanje ukletega: rešiti se ukletosti, iz ukletosti; ukletost zemlje; konec ukletosti / ukletost človeka v žival ♪
  15.      uklòn  -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od ukloniti: uklon ponosa, volje / materin uklon jo je prizadel ∙ star. delati uklone na stran odklone, premike 2. fiz. pojav, da se valovanje v bližini izvirov in ovir ne širi premo: uklon svetlobe, zvoka 3. teh. ukrivljenje stebra zaradi delovanja tlačnih sil v smeri njegove osi: uklon stebra / obremenitev na uklon ♪
  16.      uklonítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ukloniti: uklonitev vratu / uklonitev tuji volji ♪
  17.      uklonljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da ukloniti: uklonljiv človek; biti uklonljiv / ekspr. uklonljiva volja ♪
  18.      uklónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na uklon 2, 3: uklonska obremenitev; uklonska trdnost / uklonska dolžina statična dolžina stebra, ki jo določa njegov položaj v konstrukciji; uklonska mrež(ic)a množica ozkih, vzporednih in med seboj enako razmaknjenih rež za merjenje valovne dolžine in opazovanje spektra valovanja; uklonska slika slika, nastala zaradi uklona in interference valovanja ♪
  19.      ukòr  -ôra m (ȍ ó) strog opomin zaradi negativnega ravnanja, vedenja: za svojo malomarnost zasluži ukor; njegove besede je razumel kot očitek in ukor, ne pa kot pohvalo / zaradi tega prekrška so ji že večkrat izrekli ukor // šol. vzgojni ukrep zaradi kršitve discipline ali neizpolnjene obveznosti: dati, dobiti ukor; kaznovati z ukorom / ukor učiteljskega zbora; ukor pred izključitvijo zadnja kazen pred izključitvijo učenca ♪
  20.      ukorenínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od ukoreniniti se: za ukoreninjenje potaknjencev sta potrebni vlaga in toplota ♪
  21.      ukoslóvje  -a s (ọ̑) zastar. veda o poučevanju; didaktika: načela ukoslovja / obče ukoslovje splošna didaktika ♪
  22.      ukràs  -ása m (ȁ á) knjiž. okras: veselost je otrokov najlepši ukras / ukras v obliki cvetja / uporabiti kaj za ukras ♪
  23.      ukrásen  -sna -o prid. (ā) knjiž. okrasen: ukrasni predmeti / narediti ukrasno vijugo ♦ lit. ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo ♪
  24.      ukrèp  -épa m (ȅ ẹ́) kar se naredi v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: ukrep je bil premalo premišljen; predlagani ukrepi naj bi prispevali k utrditvi gospodarstva; poostriti ukrepe proti prekupčevalcem; publ. podvzeti vse potrebne ukrepe za nemoteno delo ukreniti vse potrebno; za ta ukrep so se odločili iz več razlogov; nujen, učinkovit ukrep; ukrepi za varstvo pri delu, za vzdrževanje reda; posledice, učinkovitost ukrepov / administrativni, carinski, davčni, ekonomski ukrepi; disciplinski, vzgojni ukrep; higienski, sanitarni, zdravstveni ukrepi; varčevalni ukrepi; varnostni, zaščitni ukrep; varstveni ukrep / izredni ukrep zaradi izrednega stanja sprejet ukrep, s katerim se skuša normalizirati stanje, pri čemer se povečajo pristojnosti državnih organov // sklep, odločitev za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: ukrepi začnejo veljati naslednji mesec; izdati ukrepe za zaustavitev inflacije; potrditi predlagane ukrepe; izvajanje, uvedba ukrepov ● star. dolgo je premišljeval in tak je bil njegov ukrep sklep, odločitev ◊ jur. represivni ukrepi ki temeljijo na zastraševanju, omejevanju, prisili; začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine ♪
  25.      ukrépanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ukrepati: kljub takojšnjemu ukrepanju ponesrečencu niso mogli več pomagati; hitro, odločno, premišljeno ukrepanje / ukrepanje proti komu ♪

   55.830 55.855 55.880 55.905 55.930 55.955 55.980 56.005 56.030 56.055  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA