Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (55.905-55.929)


  1.      ugovárjanje  -a s (ȃ) glagolnik od ugovarjati: ne prenese ugovarjanja; ostro ugovarjanje ♪
  2.      ugóvor  -a m (ọ̑) 1. glagolnik od ugovarjati: govoriti z glasom, ki ne dopušča ugovora; ne prenese ugovora; govor je vzbudil nejevoljo in ugovor; ogorčen ugovor; imeti pravico ugovora, do ugovora, publ. na ugovor / pisni, ustni ugovor / pripomba je bila sprejeta brez ugovora ♦ jur. ugovor zoper obtožnico; ugovor vesti 2. kar se komu ugovarja: ugovor, da je predlagana ureditev protiustavna, ni utemeljen; ovreči, sprejeti ugovore; upoštevati ugovor; neutemeljen, tehten ugovor // besedilo s tako vsebino: napisati ugovor; vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji ♪
  3.      ugrabítelj  -a m (ȋ) kdor koga ugrabi: zasledovati ugrabitelja; ugrabitelj otroka / ugrabitelj letala ♪
  4.      ugrabíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od ugrabitelj: aretirati ugrabiteljico ♪
  5.      ugrabítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ugrabiti: ugrabitev otroka, ženske; umori in ugrabitve / ugrabitev letala ♪
  6.      ugrábljanje  -a s (á) glagolnik od ugrabljati: ugrabljanje otrok, žensk ♪
  7.      ugrábljenec  -nca m (ȃ) kdor je ugrabljen: za ugrabljenca zahtevati veliko denarja; srečna vrnitev ugrabljencev ♪
  8.      ugrábljenka  -e ž (ȃ) ženska oblika od ugrabljenec: ugrabljenki je uspelo pobegniti ♪
  9.      ugrétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ugreti: ugretje premraženih prstov ♪
  10.      ugrèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od ugrezniti se: ugrez stavbe 2. vdolbina, jama, nastala zaradi ugreznjenja zemlje, tal: pot vodi čez ugrez 3. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino: meriti ugrez na krmi, premcu / ugrez ladje je štiri metre ♪
  11.      ugrézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od ugrezati se: ugrezanje močvirnih tal / ugrezanje koles v zemljo / ugrezanje v spanje ♦ geol. tektonsko ugrezanje ♪
  12.      ugreznína  -e ž (í) vdolbina, jama, nastala zaradi ugreznjenja zemlje, tal: votlina prehaja v ugreznino; močvirna ugreznina; globina ugreznine; ugreznine in udorine / njihova koča je stala v ugreznini // knjiž. vdolbina, nastala zaradi ugreznjenja česa sploh: poravnati ugreznino na blazini / v blatu so bile vidne ugreznine nog sledi, odtisi; otipaval je ugreznino na svoji čeladi udrtino ♪
  13.      ugréznjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ugrezniti se: ugreznjenje stropa, tal ♪
  14.      ugríz  -a m (ȋ) 1. glagolnik od ugrizniti: začutila je ugriz v nogo; žival se z ugrizom brani; kačji, mišji ugriz; ugriz steklega psa; rana od ugriza 2. rana, poškodba, povzročena z zasaditvijo zob v kaj in njihovega stiska: globok, nevaren ugriz; ugrizi in modrice / redko ugriz bolhe pik // sled, odtis zob: na roki je še viden ugriz zob ◊ vet. škarjasti ugriz ugriz škarjastega zobovja ♪
  15.      ugrizljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki (rad) grize, napada z zobmi; popadljiv: ugrizljiv pes / ugrizljiv človek ki navadno z neprijaznim govorjenjem kaže negativen, odklonilen odnos do ljudi ♪
  16.      úgrofínski  -a -o prid. (ȗ-ȋ) lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Madžari, Finci, Estonci: ugrofinske jezikovne značilnosti / ugrofinski jeziki ♪
  17.      uhájanje  -a s (ȃ) glagolnik od uhajati: fantovo uhajanje iz zavoda, z doma / uhajanje mladine v mesta / uhajanje plina ♪
  18.      uhàn  -ána m (ȁ á) nav. mn. okrasni predmet za nošenje na ušesnih mečicah: pripeti si uhane; biserni, zlati uhani; prstan in uhani ♪
  19.      uhánček  -čka m (ȃ) manjšalnica od uhan: nositi uhančke; zlati uhančki ♪
  20.      úharica  -e ž (ȗ) roparska nočna ptica z okroglo glavo in pernatimi uhlji: hukanje uharice ♦ zool. mala uharica majhna sova z dolgimi pernatimi uhlji in rumenimi očmi, Asio otus; močvirska uharica v barjih in močvirjih živeča sova z majhnimi pernatimi uhlji, ki gnezdi na tleh, Asio flammeus; velika uharica velika sova z dolgimi črnimi, rumeno obrobljenimi pernatimi uhlji, ki gnezdi v zapuščenih gnezdih, Bubo bubo ♪
  21.      uhàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje: uhat zajec; uhata žival 2. nav. ekspr. ki ima uho, ušesa: uhat ročaj / uhati listi knjige ◊ zool. uhati klobučnjak klobučnjak z uhljem podobnimi spolnimi organi, Aurelia aurita; uhati netopir netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus ♪
  22.      uhátec  -tca m (ȃ) ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno osel: prijahati na uhatcu; rigajoč uhatec ♪
  23.      úhelj  úhlja m (ū) 1. zunanji del ušesa: dvigniti, povesiti uhlje; potegniti za uhlje; striči z uhlji; dolgi, štrleči, viseči uhlji; oslovski, zajčji uhlji 2. ekspr. temu delu podoben del česa: zavihati uhlje ovratnika; izpod jopice mu je molel uhelj srajce 3. temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa; uho: prijeti škaf za uhelj; uhlji škarij ♪
  24.      úheljc  -a [hǝl] m (ȗ) uheljček: povesiti uheljce; koničasti uheljci ♪
  25.      úheljček  -čka [hǝl] m (ȗ) ekspr. manjšalnica od uhelj: preluknjati uheljčke za uhane / uheljček šivanke ušesce ♪

   55.780 55.805 55.830 55.855 55.880 55.905 55.930 55.955 55.980 56.005  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA