Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (55.755-55.779)



  1.      ubéglec  -a [lǝc] m (ẹ̑) zastar. ubežnik: zasledovati ubegleca
  2.      ubesedítev  -tve ž () glagolnik od ubesediti: ubeseditev dogodkov; sodobna ubeseditev antičnega mita; tehnika ubeseditve
  3.      ubesedovánje  -a s () glagolnik od ubesedovati: ubesedovanje snovi v romanu; način ubesedovanja
  4.      ubéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. nanašajoč se na beg, pobeg: ubežni nameni / ubežni rovi v brlogu // star. pobegel: ubežni vojak; ubežna skupina ◊ astr. ubežna hitrost hitrost, ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; mat. ubežna ravnina s projekcijsko ravnino vzporedna ravnina skozi projekcijsko središče
  5.      ubéžnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od ubežnik: ujeti ubežnico; ubežnica iz vzgojnega doma
  6.      ubéžnik  -a m (ẹ̑) kdor ubeži, pobegne: zasledovati ubežnika; ubežnik iz zapora / knjiž., redko politični ubežnik politični begunec; vojaški ubežnik dezerter
  7.      ubéžništvo  -a s (ẹ̑) dezerterstvo: na fronti se je širilo ubežništvo / kaznovati ubežništvo s smrtjo
  8.      ubijáč  -a m (á) 1. priprava za ubijanje z udarcem: imeti v roki, žepu ubijač; ubiti ribo z ubijačem; lesen, železen ubijač 2. zastar. ubijalec: kaznovati ubijača
  9.      ubijálec  -lca [c] m () 1. kdor ubije človeka: najti, ujeti ubijalca; morilci in ubijalci / bolezenski ubijalec; ubijalec iz ljubosumnosti 2. ekspr. kdor povzroči, da kdo izgubi kaj duševnega: on je ubijalec najine ljubezni
  10.      ubijálka  -e [k] ž () ženska, ki ubije človeka: soditi ubijalki; požigalka in ubijalka
  11.      ubíjanje  -a s (í) glagolnik od ubijati: ubijanje ljudi; sla po ubijanju / množično ubijanje / ubijanje živali / ubijanje upanja, volje do dela / ubijanje časa s klepetanjem / ubijanje z delom, s kmetijo
  12.      ubikácija  -e ž (á) knjiž. kraj, prostor, kjer kaj je, se nahaja: ubikacija svetišča / železniške ubikacije stavbe, zgradbe; vinske gorice z ubikacijami za vinogradnike z domovi, s stanovanji
  13.      ubirálka  -e [k tudi lk] ž () muz. ozka, podolgovata deščica na godalih in brenkalih, ob katero se s prsti pritiskajo strune in s tem spreminja višina tonov: ebenovinasta ubiralka; ubiralka na kitari, violini; prijemi na ubiralki
  14.      ubíranje  -a s () glagolnik od ubirati: ubiranje razglašenih strun / navadil se je ubiranja lastnih poti
  15.      ubítje  -a s () glagolnik od ubiti: ubitje šipe ∙ knjiž. ubitje človeka uboj
  16.      ublaževánje  -a s () glagolnik od ublaževati: ublaževanje bolečine / ublaževanje napetosti, nasprotij
  17.      ublažítev  -tve ž () glagolnik od ublažiti: ublažitev bolečine / ublažitev posledic nesreče / ublažitev kazni
  18.      ubóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) 1. nav. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: otroci so v vojni najbolj ubogi; šel je domov ves strt in ubog / njeno ubogo srce je polno dvomov; ne mučite naših ubogih ušes s tako glasbo / ubogi siromak se je vsem smilil; uboga sirota; ubogo trpeče ljudstvo / ubogo paro vsi izkoriščajo / kot nagovor ubogi otrok, kaj so ti storili 2. ekspr. slaboten, onemogel: po bolezni je še vsa uboga / njegove uboge noge ga ne držijo več 3. star. ki ima malo materialnih dobrin; reven, siromašen: njegov oče je samo ubog kmet; niso tako ubogi, kot si mislite; iz tujine se je vrnil še bolj ubog / uboge vasi revne 4. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: prepirajo se za tisto ubogo premoženje // z oslabljenim pomenom poudarja majhno količino: kaj pa boš kupil za tiste uboge dinarje, pog. fičnike 5. ekspr. nerazkošen, skromen: vzela je svojo ubogo prtljago in odšla; v mestu imajo samo en ubog hotel ● iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo ubógo prisl.: ubogo živeti; star. v tem romanu je ubogo malo izvirnega zelo malo; sam.: pomagati ubogim in bolnim
  19.      ubóganje  -a s (ọ̑) glagolnik od ubogati: uboganje staršev / naučiti psa na uboganje
  20.      ubogljív  -a -o prid., ubogljívejši ( í) ki (rad) uboga: ubogljiv otrok; biti, postati ubogljiv; preveč, zelo ubogljiv / ekspr. avtomobil je ubogljiv in se ga da lepo voziti ubogljívo prisl.: ubogljivo izpolnjevati ukaze
  21.      ubogljívost  -i ž (í) lastnost ubogljivega človeka, zlasti otroka: ubogljivost otroka / starši zahtevajo ubogljivost
  22.      ubógost  -i ž (ọ̄) knjiž. revnost, siromašnost: zavedati se svoje ubogosti
  23.      ubòj  -ôja m ( ó) glagolnik od ubiti 1: zagrešiti uboj; biti obsojen zaradi uboja / uboj iz koristoljubja, ljubosumnosti; uboj na zahrbten način ♦ jur. naklepni uboj naklepna povzročitev smrti človeka; umor; uboj na mah v močni razdraženosti
  24.      ubójstvo  -a s (ọ̑) zastar. uboj: biti zaprt zaradi ubojstva
  25.      ubóren  -rna -o prid., ubórnejši (ọ́ ọ̄) star. reven, siromašen: uboren človek / uborna kmetija / uborna hrana; uborne zaloge majhne, nezadostne ubórno prisl.: uborno živeti

   55.630 55.655 55.680 55.705 55.730 55.755 55.780 55.805 55.830 55.855  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA