Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (55.380-55.404)
- tŕk medm. (ȓ) posnema glas pri trku, trkanju: trk, trk, je potrkala na vrata; kamenje je padalo po skalah: trk, trk, trk / z glavama bi vama moral napraviti trk, trk, da bi se vama odprli ♪
- trkáč -a m (á) 1. ekspr. oven, ki rad trka: bežati pred trkačem 2. redko tolkalo: udariti s trkačem po vratih ♪
- trkálo -a s (á) priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje; tolkalo: stara vrata z medeninastim trkalom ♪
- tŕkanje -a s (r̄) glagolnik od trkati: zaslišati trkanje na vrata; vstopiti brez trkanja; oglasiti se na trkanje / trkanje s kozarci in nazdravljanje / divje trkanje ovnov / trkanje na prsi, po prsih ♪
- tŕkelj -klja m (ŕ) nar. gorenjsko kos debla približno v velikosti polena: klati, nalagati trklje; debeli trklji ♪
- trkljánje 1 -a s (ȃ) glagolnik od trkljati1: trkljanje kamenja po strmini / trkljanje pirhov ♪
- trkljánje 2 -a s (ȃ) glagolnik od trkljati2: trkljanje na vrata / trkljanje pletilnih igel ♪
- trlépen -pna -o prid. (ẹ̑) nar. dolenjsko neroden: velik, trlepen mož trlépno prisl.: trlepno pasti ♪
- tŕlica -e ž (ŕ) 1. lesena priprava za trenje lanu, konoplje: terice so prinesle trlice s seboj; treti lan s trlico; trenje na trlici; suh je kot trlica zelo ♦ zgod. mučilna priprava za uklenitev rok in vratu 2. ekspr. zelo suh človek: jej, da ne boš taka trlica; za ženo je vzel neko trlico ♪
- tŕlja -e ž (ŕ) zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač: loviti trlje; spreminjajoče se luske trlje ♪
- tŕma -e ž (ŕ) 1. nepopustljivo vztrajanje pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: ni mi bila všeč njegova trma; premagati trmo; otroška, ženska trma / ekspr. izbiti, iztepsti komu trmo; vztrajati v trmi / ekspr.: trma ga je držala bil je trmast; pasti, uganjati, zganjati trmo / vdati se očetovi trmi; ni popustil v svoji trmi / iz trme, zaradi trme ni šel ∙ obdobje trme pri otroku obdobje nasprotovanja, kljubovanja zahtevam drugih // ekspr. velika odločnost, nepopustljivost: v vsaki njegovi besedi je bilo čutiti trmo; delal je z občudovanja vredno trmo
vztrajnostjo 2. ekspr. trmast človek: težko je sodelovati s tako trmo / huda trma je, kadar uveljavlja svoje mnenje zelo je nepopustljiv / kot psovka s teboj ni mogoče govoriti, trma trmasta ♪
- tŕmast -a -o prid. (ŕ) 1. ki nepopustljivo vztraja pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: trmast otrok; v mladosti je bil zelo trmast; trmasta in sitna ženska / trmasto vedenje / ekspr. če boš dovolj trmast, boš uspel vztrajen, odločen // ki kljub prigovarjanju noče storiti česa: kadar je trmast, pri njem nič ne dosežeš / trmast osel; trmasta mula; biti trmast kot vol 2. ekspr. ki se nerad oblikuje: trmasti lasje ∙ nar. trmasta gabrova grča ki se težko kolje, cepi tŕmasto prisl.: trmasto vztrajati pri čem; trmasto stisnjena usta; trmasto zagnan v delo ♪
- tŕmica -e ž (ŕ) ekspr. manjšalnica od trma: otrok je premagal trmico; otroška, ženska trmica / prijela ga je trmica / ukrotiti mlado trmico ♪
- trmoglàv in trmogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki nepopustljivo vztraja pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: trmoglav fant; nekoliko je trmoglav, a hudoben ni; trmoglava ženska // ekspr. zelo vztrajen, odločen: trmoglavi plezalci / trmoglavo prizadevanje trmoglávo prisl.: trmoglavo nadaljevati pot; trmoglavo ugovarjati ♪
- trmoglávljenje -a s (á) glagolnik od trmoglaviti: s trmoglavljenjem ni nič dosegel; nesmiselno trmoglavljenje ♪
- trmoglávost -i ž (ā) lastnost trmoglavega človeka: zaradi trmoglavosti ni hotel poklicati zdravnika; brezobzirna, nesmiselna trmoglavost; samovoljnost in trmoglavost ♪
- tŕn -a m (ŕ) 1. koničast izrastek a) pri lesnatih rastlinah: odstraniti trne s stebla; deblo in veje so porasli s trni; dolgi, kratki, ostri trni; trni in bodice / trn vrtnice ga je ranil, zbodel; izdreti, izpuliti komu trn iz prsta b) na telesu nekaterih živali: riba s trni na plavutih // temu podobna izboklina na čem: natakniti si boksar z velikimi trni; prstan s kovinskim trnom 2. teh. stožčasto orodje ali stožčasta os: vpeti trn v primež; pritrditi brusilni kolut na trn 3. ekspr., s prilastkom kar povzroča duševno trpljenje: trn ljubosumnosti, zavisti ● ekspr. v duši, srcu mu tiči trn nekaj mu povzroča duševno trpljenje;
ekspr. tukaj raste sam trn samo trnje; ekspr. že dolgo sem jim trn v peti mi nasprotujejo, me ne marajo; ekspr. vsa je na trnih, ker ga še ni vznemirjena, nestrpna; pasna zaponka s trnom z delom, ki se vtakne v luknjico na drugem koncu pasu; zmlada se trn ostri človeka je treba začeti vzgajati že v mladosti ◊ anat. trn koničast odrastek na zadnji strani vretenca; bot. listni, stebelni trn; beli trn trnat grm ali drevo z napiljenimi listi, belimi cveti in rdečimi koščičastimi plodovi; glog; črni trn trnat grm z belimi cveti in koščičastimi plodovi, Prunus spinosa; kristusov trn trnat kraški grm z jajčastimi listi in zelenkasto rumenimi cveti; bodčec; pasji trn trnat grm v živih mejah
z majhnimi cveti in strupenimi plodovi; čistilna krhlika; vrtn. ognjeni trn zimzeleni okrasni grm z belimi cveti in živo rdečimi plodovi v kobulih, Pyracantha ♪
- tŕnast -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima trne: trnasti listi; trnasto grmovje / kuščar s trnastim repom 2. podoben trnu: trnast izrastek ♪
- trnàt -áta -o tudi tŕnat -a -o prid. (ȁ ā; ȓ) ki ima trne: trnat grm; trnato steblo ♦ bot. trnati bodič bodič, pri katerem imajo listni peclji pri dnu tridelne bodice, Xanthium spinosum ♪
- tŕnek -nka m (ȓ) kaveljček z ostjo za lovljenje rib, ki se priveže na vrvico: trnek se ribi zapiči, zasadi v grlo; izdreti trnek; natakniti vabo na trnek; trnek z zalustjo / vreči trnek (v vodo); loviti ribe na trnek ● pog., ekspr. ribiči so ves dan namakali trnke lovili (ribe); ekspr. nastaviti, vreči komu trnek z zvijačo poskušati pridobiti koga za svoj namen; ekspr. prijeti, zagrabiti za trnek podleči zvijači ◊ anat. koničast odrastek na zadnji strani vretenca; trn ♪
- trnìč -íča m (ȉ í) etn. posušen, v hruško oblikovan sir, v katerega so z lesenim modelom vtisnjeni razni liki, okraski: fant ji je podaril trnič ♪
- trníčje -a s (ȋ) trnovi grmi, zlasti manjši: kuščarji so se poskrili v trničje; nizko trničje ♪
- trnína -e ž (í) nar. črni trn: s trnino in šipkom obrasel ribnik / nabirati trnine trnulje ♪
- trnjáča -e ž (á) na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse: nadeti psu trnjačo ♪
- tŕnjast -a -o prid. (ŕ) 1. porasel s trnjem: trnjast svet; trnjasta gmajna 2. redko trnast: trnjasti akacijevi koli; trnjasto grmičevje ♪
55.255 55.280 55.305 55.330 55.355 55.380 55.405 55.430 55.455 55.480