Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (54.555-54.579)


  1.      terorizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od terorizirati: teroriziranje prebivalstva ♪
  2.      tervól  -a m (ọ̑) mineralna volna za toplotno, zvočno izolacijo: obložiti strop s tervolom; tervol in heraklit ♪
  3.      tesáč  -a m (á) gozdni delavec, ki se ukvarja s tesanjem lesa: biti, postati tesač; tesač hlodov ♪
  4.      tesáča  -e ž (á) široka tesarska sekira: nabrusiti tesačo; obdelovati s tesačo; udarci tesače; žaga in tesača ∙ ekspr. v gozdu je zapela tesača začeli so tesati; ekspr. oče ga je učil vihteti tesačo tesanja ♪
  5.      tesánje  -a s (ȃ) glagolnik od tesati: tesanje je težko delo; sekira za tesanje / tesanje ostrešij ♪
  6.      tesár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem ostrešij, opažev: tesar teše trame za ostrešje; izučiti se za tesarja; tesar v gradbenem podjetju; zidar in tesar ◊ zool. hrošč z zelo dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje les iglavcev, Acanthocinus aedilis ♪
  7.      tesaríca  -e ž (í) široka tesarska sekira; tesača: zamahovati s tesarico ♪
  8.      tesárjenje  -a s (á) glagolnik od tesariti: preživljati se s tesarjenjem / tesarjenje rudniškega podporja ♪
  9.      tesárstvo  -a s (ȃ) tesarska obrt: ukvarjati se s tesarstvom; mizarstvo in tesarstvo // podjetje za to obrt: imeti, ustanoviti tesarstvo ♪
  10.      têsen  stil. tesán têsna -o tudi -ó prid., tesnéjši (é ȃ é) 1. ki se zelo prilega telesu: tesen ovratnik; tesni rokavi; tesna obleka / čevlji so mi tesni me tiščijo; nosi tesne hlače preveč oprijete // ki se zelo prilega čemu sploh: tesen obroč, povoj 2. pri katerem je kaj zelo blizu drugega: tesno srečanje vozil / čakati v tesnih vrstah / ekspr. tesen objem, stisk rok močen / sledil mu je v tesni razdalji majhni / ekspr. biti v tesnem sorodstvu neposrednem, bližnjem 3. ki se pogosto vzpostavlja in vključuje veliko skupnega: biti v tesnem stiku s kom; med vojno je ostal v tesni zvezi s starši / ta država ima tesne odnose s sosednjo; tesno sodelovanje med podjetjema 4. nav. ekspr. majhen, neprostoren: tesna celica, soba; tesno stanovanje / tesen rov; tesne ulice starega mesta; tesno rečno korito ozko // ki koga omejuje, utesnjuje: tesne razmere / življenje v domači hiši mu je postalo tesno 5. knjiž. tesnoben: prevzela ga je tesna slutnja / preživel je nekaj tesnih trenutkov / med ljudmi je vladalo tesno razpoloženje 6. publ. pri katerem je med nasprotnikoma majhna razlika v številu točk, zadetkov: tesen izid dvoboja; tesna zmaga domačih košarkarjev ● publ. odpraviti tesna grla v proizvodnji kar otežuje, zavira delo; žarg. plinska pipa ni dovolj tesna ne tesni dovolj ◊ strojn. tesni prileg tesnó tudi têsno prisl.: hoditi tesno drug ob drugem; naši so tekmo tesno izgubili; tesno objeti, se okleniti koga; avtomobil je peljal tesno za njimi; tesno kaj poviti; slediti komu tesno za petami tik; tesno zaprta škatla / tesno oprijete hlače zelo / v povedni rabi v stanovanju je tesno ∙ ekspr. ko je hodil po tem samotnem kraju, mu je bilo tesno pri duši je čutil nedoločen strah; ekspr. ob novici mu je postalo tesno pri srcu je začutil žalost, duševno bolečino; knjiž. vrnil se je tesno pred nočjo tik; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); sam.: na tesno kaj zapeti; pri njih doma so na tesnem imajo malo prostora; ekspr. biti na tesnem s časom, z denarjem imeti zelo malo časa, denarja (za kaj) ♪
  11.      tesíšče  -a s (í) prostor za tesanje lesa; tesališče: urediti tesišče ♪
  12.      têsla  -e ž (é) star. široka tesarska sekira; tesača: tesati s teslo ♪
  13.      têslo  -a s (é) 1. les. orodje z ozkim rezilom za dolbenje lesa: delati doge s teslom; toporišče tesla 2. slabš. neroden, okoren, neiznajdljiv človek: to teslo je že pokvarilo stroj; navadno, veliko teslo / kot psovka umakni se, teslo nerodno ♪
  14.      tesníca  -e ž (í) knjiž. tesen, soteska: iti skozi tesnico ● knjiž. plovba skozi tesnico ožino ♪
  15.      tesnílka  -e ž (ȋ) strojn. priprava ob rotorju, ki zmanjšuje uhajanje tekočine iz okrova: pritegniti tesnilko; vrste tesnilk / labirintna tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi ♦ teh. manšetna tesnilka v obliki kratke, debele cevi ♪
  16.      tesnílo  -a s (í) priprava, s katero se tesni: izdelovati, uporabljati tesnila; zamenjati tesnilo pri oknih, pipi; azbestno, gumijasto, usnjeno tesnilo / uporabiti papir kot tesnilo ♪
  17.      tesnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od tesniti: tesnitev z gumo / tesnitev ležajev / slaba tesnitev ventilov ♪
  18.      tesnjênje  -a s (é) glagolnik od tesniti: tesnjenje plinskih pip; postopek tesnjenja; sredstva za tesnjenje / izboljšati tesnjenje vrat; dobro, slabo tesnjenje ♦ teh. manšetno tesnjenje z manšetno tesnilko ♪
  19.      tesnôba  -e ž (ó) 1. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, zlasti brez jasnega zavedanja vzrokov: obšla, prevzela, ekspr. polastila se ga je tesnoba; tesnoba v njem raste, se veča; njen obraz je izražal tesnobo; z glasnim govorjenjem je skušal pregnati tesnobo; tesnoba in strah / knjiž. tesnoba vojnih dni / star.: dekle je opazilo fantovo tesnobo nesproščenost, nelagodnost; navdajala ga je tesnoba pred svetom strah, bojazen / ekspr. s tesnobo v srcu je čakala, kaj se bo zgodilo 2. neprijeten občutek stiskanja, dušenja: tesnoba v prsih je začela popuščati; čutiti tesnobo pri srcu / smrtna tesnoba / občutek tesnobe 3. knjiž., redko tesnost: tesnoba stanovanja ♪
  20.      tesnôben  -bna -o prid., tesnôbnejši (ó ō) nanašajoč se na tesnobo: tesnoben vzdih; tesnobno vprašanje / povsod je vladala tesnobna tišina / to so bili tesnobni dnevi; preživljal je mučne, tesnobne trenutke / odhajal je s tesnobnimi občutki; tesnobno stanje ♦ med. tesnobna nevroza tesnôbno prisl.: tesnobno se počutiti ♪
  21.      tesnopís  -a m (ȋ) zastar. stenografija: pri zapisovanju uporabljati tesnopis ♪
  22.      tesnosŕčnost  -i ž (ȓ) knjiž. ozkosrčnost: moti jih njegova tesnosrčnost / moralna tesnosrčnost ♪
  23.      tést  -a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni test // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja 3. testiranje, preizkušanje: brezplačen test zavor 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov ● žarg., šol. pisati test kontrolni test ◊ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran ♪
  24.      testamènt  -ênta m (ȅ é) izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče; oporoka: brati testament; napraviti, preklicati testament; ovreči testament / pismeni, ustni testament; pren. pisateljev umetniški testament ◊ rel. novi testament drugi del svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; nova zaveza ♪
  25.      testamentáričen  -čna -o prid. (á) zastar. oporočen: testamentarična določila testamentárično prisl.: testamentarično komu kaj zapustiti ♪

   54.430 54.455 54.480 54.505 54.530 54.555 54.580 54.605 54.630 54.655  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA