Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (54.405-54.429)


  1.      temnênje  -a [tǝm] s (é) glagolnik od temneti: temnenje kože / temnenje spominov ♪
  2.      temníca  -e [tǝm] ž (í) 1. temen, tesen prostor za kaznovane jetnike, zapornike: vreči koga v temnico / kaznovali so ga s štirinajstimi dnevi temnice; pren. temnica življenja 2. popolnoma zatemnjen ali s fotografsko neučinkujočo svetlobo osvetljen prostor za delo s svetlobno občutljivim fotografskim materialom: razvijati film v temnici; luč za temnico / fotografska temnica 3. nav. mn., nar. zahodno naoknica, oknica: temnice so bile do polovice spuščene; odpreti, zapreti temnice ♪
  3.      temníkast  -a -o [tǝm] prid. (í) ki ni popolnoma temen: temnikasti oblaki; temnikast obraz / temnikasta ženska temníkasto prisl.: temnikasto rdeča žerjavica ♪
  4.      temnína  -e [tǝm] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost temnega: temnina smrek / oditi v temnino v temo ♪
  5.      temnjênje  -a [tǝm] s (é) glagolnik od temniti: temnjenje risbe s kredo ♪
  6.      temnokóžec  -žca [tǝm] m (ọ̑) ekspr., redko človek temne kože: v mladosti je bil temnokožec ♪
  7.      temnopólt  -a -o [tǝm-u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je temne polti: temnopolt moški / temnopolto prebivalstvo Afrike ♪
  8.      tèmnost  tudi temnóst -i [tǝm] ž (ǝ̀; ọ̑) lastnost temnega, temna barva: temnost obraza; stopnja temnosti / temnost barv / knjiž. temnost pojma nejasnost, nerazumljivost ♪
  9.      têmpelj  -plja m (é) nekrščansko svetišče, zlasti razkošno grajeno: zgraditi tempelj; antični, budistični, egipčanski tempelj; ruševine templja; daritev v templju; pren., publ. banke so postale templji moči ♪
  10.      têmper  tudi témper [pǝr] neskl. pril. (ȇ; ẹ̑) metal., navadno v zvezi temper litina litina, ki je žarjena, da se poveča oblikovalnost; temprana litina ♪
  11.      témpera  tudi têmpera -e ž (ẹ̑; ȇ) um. 1. barva, pri kateri se za vezivo uporablja emulzija: slikati s temperami; debel namaz tempere / plakatna tempera vodena barva za plakate 2. slikarska tehnika, pri kateri se slika s temi barvami: slikati v temperi // slika v tej tehniki: razstava olj in temper; neskl. pril.: tempera barve; tempera tehnika ♪
  12.      temperamènt  -ênta m (ȅ é) 1. kar označuje človeka kot posameznika v načinu reagiranja, zlasti čustvenega: po temperamentu sta različna; umirjen, živahen temperament; tipologija temperamentov; značaj in temperament / flegmatični, kolerični, melanholični, sangvinični temperament / ekspr. pesnikov izpovedni temperament se je v tej pesmi močno razmahnil ♦ psiht. shizoidni temperament 2. živahno reagiranje in izrazito kazanje čustev: igra zahteva od igralcev mnogo temperamenta / to je človek brez temperamenta ♪
  13.      temperamênten  -tna -o prid. (ȇ) ki živahno reagira in izrazito kaže čustva: temperamenten igralec; on je zelo temperamenten / ekspr. temperamentna melodija, uprizoritev temperamêntno prisl.: temperamentno govoriti; temperamentno pisan sestavek ♪
  14.      temperatúra  -e ž (ȗ) stopnja toplote: temperatura niha, raste; meriti temperaturo; segreti na primerno temperaturo; nizka, stalna temperatura; temperatura minus štiri stopinje Celzija; temperatura telesa, vode, zraka // stopnja toplote zraka, merjena navadno dva metra nad površjem: dnevna, nočna temperatura; januarske temperature; povprečna letna temperatura // stopnja toplote (živega) telesa: izmeriti bolniku temperaturo / bolnik ima temperaturo vročino ● publ. temperatura med ljudmi vznemirljivo narašča čustvena, duševna razvnetost ◊ fiz. temperatura količina, s katero je pri konstantnem tlaku prostornina razredčenega plina sorazmerna; absolutna temperatura merjena od absolutne ničle; kritična temperatura pri kateri se začne plin utekočinjati; muz. temperatura uglasitev, pri kateri obsega oktava dvanajst enakih poltonov; temperirana uglasitev; strojn. delovna temperatura temperatura naprave, stroja pri normalnem delovanju ♪
  15.      temperíranje  -a s (ȋ) glagolnik od temperirati: temperiranje vina / temperiranje čustev ♪
  16.      tempíranje  -a s (ȋ) glagolnik od tempirati: tempiranje bomb, raket / tempiranje prireditve ♪
  17.      templjánec  -nca m (ā) kos usnja, gume, s katerim se obnovi ali utrdi sprednji del podplata: pribiti, prilepiti templjanec ♪
  18.      têmpljar  -ja m (ȇ) zgod., od 12. do 14. stoletja član viteškega reda, ki se je v začetku ukvarjal zlasti z vojaško zaščito krščanskih romarjev v Palestini: cerkev so imeli v posesti templjarji ♪
  19.      têmpljevec  -vca m (é) zgod. templjar: templjevci in benediktinci ♪
  20.      témpo  -a m (ẹ̑) 1. hitrost poteka, dogajanja: tempo narašča, se stopnjuje; obdržati, pospešiti, zmanjšati tempo; tempo gradnje, razvoja, življenja / učni tempo učencev / publ., z oslabljenim pomenom: stroj dela v enakomernem tempu enakomerno; prikazovati kaj s počasnim tempom // šport. hitrost poteka igre, tekmovanja: tekač ni zdržal tempa / tempo vodečega kolesarja 2. muz. hitrost izvajanja: določiti tempo skladbe; kontrastiranje tempov / skladba v hitrem tempu ◊ šah. izgubiti tempo narediti za dosego določenega položaja potezo več, kot je potrebno; neskl. pril.: šah. tempo poteza poteza, ki nasprotnika prisili, da naredi zase neugodno potezo ♪
  21.      temporálnost  -i ž (ȃ) knjiž. časovnost: temporalnost pojavov / človekovo bivanje v temporalnosti ♪
  22.      têmpranje  tudi témpranje -a s (ȇ; ẹ̑) glagolnik od temprati: tempranje litine / peč za tempranje ♪
  23.      tèmveč  tudi temvèč vez. (ȅ; ȅ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ta novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila; delo ne ločuje, temveč združuje ljudi; ni rodila doma, temveč v bolnišnici; ne začni z očitanjem in grožnjo, temveč s prijazno besedo 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le - temveč tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: zanjo bi bila to ne samo sreča, temveč tudi čast; dobil je ne samo smuči, temveč tudi drsalke; ni samo govoril, temveč tudi delal / sodelovanje ob meji ni samo koristno, temveč tudi nujno ♪
  24.      tén  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. polt: človek rjavega, temnega tena 2. kozm. obarvana krema, ki se nanaša na obraz in vrat pred pudranjem, ličenjem: nanesti, uporabiti ten / barvni teni ♪
  25.      tendénca  -e ž (ẹ̑) 1. prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja: germanizatorske tendence; tendenca po obnovi starega / publ. v odnosih med državama prihajajo vse bolj do izraza nasprotujoče si tendence želje, hotenja 2. kar ima namen doseči prepričevalen učinek, navadno v umetniškem delu: tendenca romana je pokazati nesmiselnost vojne; komedija brez političnih tendenc ● publ. izvoz kaže tendenco naraščanja narašča; publ. spoznati tendenco odloka namen; publ. materialistična tendenca znanstvenih disciplin usmerjenost, usmeritev ♪

   54.280 54.305 54.330 54.355 54.380 54.405 54.430 54.455 54.480 54.505  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA