Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (53.530-53.554)


  1.      šiválna  -e ž (ȃ) 1. redko šivalnica: delavke iz šivalne 2. star. šivanka: vdeti nit v šivalno ♪
  2.      šívanje  tudi šivánje -a s (í; ȃ) glagolnik od šivati: ukvarjati se s šivanjem; svila za šivanje / ročno, strojno šivanje / šivanje gumbnic ♪
  3.      šivánka  -e ž (ȃ) podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet za šivanje: potegniti, zabosti šivanko; konica, uho šivanke; šivanke in bucike / vdeti nit v šivanko v uho šivanke; blazinica za šivanke ∙ šalj. poprijeti se šivanke postati krojač; ekspr. iskati šivanko v senu početi kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno; ekspr. sedeti (kakor) na šivankah biti zelo nestrpen, nemiren; ekspr. preživljati se s šivanko šivanjem; ekspr. nastala je taka tišina, da bi slišali šivanko pasti zelo velika; iščejo ga kot šivanko zelo, intenzivno ♪
  4.      šivánkar  -ja m (ȃ) slabš. krojač: ne bi se ji bilo treba obesiti na tega šivankarja ♪
  5.      šivánkarstvo  -a s (ȃ) slabš. krojaštvo ali šiviljstvo: ukvarjati se s šivankarstvom ♪
  6.      šivánkast  -a -o prid. (ȃ) podoben šivanki: šivankasta oblika / ekspr. dekle s šivankastimi nogami zelo tankimi ♪
  7.      šivánkin  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šivanko: šivankina konica; šivankino uho / šivankin vbod ∙ ekspr. iti skozi šivankino uho napraviti kaj težko uresničljivega ♪
  8.      šivílja  -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjemn zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: izučila se je za šiviljo / krilo ima pri šivilji / strojna šivilja strojna šivalka ♪
  9.      šivíljstvo  -a s (ȋ) obrt za krojenje in šivanje zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: učiti se šiviljstva; krojaštvo in šiviljstvo ♪
  10.      šjór  -a m (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod: šjor Marko / sovražijo ga vsi ti bankirji, šjori, kapitalisti ♪
  11.      šjóra  -e ž (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospa: šjora Antonija ♪
  12.      škàf  škáfa m (ȁ á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil; stresti, zliti kaj iz škafa; nositi vodo v škafu / škaf za pomije // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode je še v vodnjaku / nabrati deset škafov hmelja // pog. vsebina škafa: vol je izpil dva škafa 2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov: pridelati dvajset škafov pšenice ● ekspr. prelili so cele škafe črnila, preden se je stvar uresničila veliko so pisali; lije kakor iz škafa zelo ♪
  13.      škáfec  -fca m (ȃ) manjšalnica od škaf: nesti škafec na glavi / škafec vode ♪
  14.      škáfnica  -e ž (ȃ) etn. 1. zidna vdolbina ali polica v hiši za navadno dva škafa z vodo: postaviti škaf v škafnico 2. drog za nošenje škafa: vtaknil je škafnico skozi ušesa in odnesla sta vodo v hlev ♪
  15.      škáfoma  prisl. (ā) redko v škafu, s škafom: škafoma nositi vodo / dež je škafoma lil zelo ♪
  16.      škáfov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na škaf: škafovo dno / delati škafove doge ♪
  17.      škalír  -ja m (ȋ) nar. zahodno voz z ravno nakladalno ploskvijo; dira: voziti s škalirjem ♪
  18.      škámelj  -mlja m (á) nar. vzhodno stol (za klanje, odiranje prašiča): dati, položiti prašiča na škamelj ♪
  19.      škàmp  škámpa m (ȁ á) zool. večji morski rak svetlo rožnate barve z okusnim mesom, Nephrops norvegicus: jastogi, rarogi in škampi / jesti škampe ♪
  20.      škandál  -a m (ȃ) 1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski, politični škandal // ekspr., v povedni rabi kar vzbuja ogorčenje, zgražanje zaradi nedopustnosti, zelo slabe kakovosti: tako slab prevod je pravi škandal / da tega ne veš, je škandal sramota 2. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota: škandal, še zdaj niso končali del; pijan je prišel v službo. Škandal ♪
  21.      škandálček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škandal: ta časopis rad piše o škandalih in škandalčkih / privoščiti si ljubezenski škandalček ♪
  22.      škandalizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od škandalizirati: odkritje te tatvine je povzročilo škandaliziranje po vsej deželi ♪
  23.      škandalózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki vzbuja ogorčenje, zgražanje: škandalozno dejanje; njegovo življenje je škandalozno / škandalozni podatki o poteku dela // ekspr. zelo slab, nekvaliteten: škandalozni izdelki; njegovo znanje je škandalozno škandalózno prisl.: škandalozno se oblačiti, vesti; škandalozno slab izdelek ♪
  24.      škànt  škánta m (ȁ á) star. violina: igrati na škant ● star. metati denar v škant plačevati godcem pri plesu; zastar. peti škant najvišji pevski glas ♪
  25.      škapulír  -ja m (í) rel. 1. širok pas blaga z odprtino za glavo, ki pokriva prsno in hrbtno stran redovniškega oblačila: obleči škapulir; biti v škapulirju 2. med seboj s trakovoma povezana koščka blaga, od katerih se eden nosi na prsih in ima kako nabožno podobico, drugi pa na hrbtu: frančiškanski tretjeredniki so nosili škapulirje; škapulirji in svetinjice ♪

   53.405 53.430 53.455 53.480 53.505 53.530 53.555 53.580 53.605 53.630  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA