Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (53.055-53.079)



  1.      sváljkast  -a -o prid. () ki ima svaljke: svaljkasta odeja // podoben svaljku: svaljkasti prameni las
  2.      svarílec  -lca [c in lc] m () kdor svari: poslušati svarilce; dobrohoten, strog svarilec
  3.      svarílen  -lna -o prid. () s katerim se svari: ta zgled je bil svarilen / svarilni klic, napis; njegovih svarilnih besed ni upošteval; dobiti svarilno pismo ∙ knjiž. svarilna barva živali varovalna barva
  4.      svarílo  -a s (í) kar koga opozarja, opozori na to, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: upoštevati svarilo; dobrohotno, grozeče svarilo / to je v svarilo bodočim rodovom; kaznovali so ga za svarilo drugim
  5.      svarjênje  -a s (é) glagolnik od svariti: ni hotel poslušati svarjenja in opominjanja; očetovsko svarjenje
  6.      sváštvo  -a s () razmerje med svaki: biti s kom v svaštvu
  7.      svàt  sváta m, im. mn. tudi svátje ( á) kdor se udeleži praznovanja ob poroki: svati čakajo ženina in nevesto; veseli svati; zbralo se je veliko svatov / iti, vabiti v svate na praznovanje ob porokiekspr. ti si pa čuden svat čudak, posebnež
  8.      svátba  -e ž () praznovanje ob poroki: pri sosedovih je svatba; iti, povabiti na svatbo; bogata, hrupna svatba ∙ ekspr. že dolgo se poznata, kdaj bo pa svatba se bosta poročila
  9.      svátben  -a -o prid. () nanašajoč se na svatbo: svatbena pojedina / svatbena koračnica; svatbena obleka svatovska obleka ∙ svatbeni polet matice polet, pri katerem se matica opraši
  10.      svatoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od svatovalec: začele so prihajati svatovalke
  11.      svatovánje  -a s () glagolnik od svatovati: svatovanje je trajalo pozno v noč
  12.      svátovščina  -e ž (á) star. svatba: narediti svatovščino; iti, povabiti na svatovščino; starešina na svatovščini
  13.      svéča  -e ž (ẹ́) svetilo iz voska ali vosku podobne snovi s stenjem v sredi: sveča gori, ugasne; delati sveče; prižgati, upihniti svečo; debela, dolga, tanka sveča; lojena, parafinska, voščena sveča; plamen, soj sveče; biti raven kot sveča / delati pri sveči // kar je po obliki temu podobno: s streh so visele ledene sveče; ekspr. na kostanjih so cvetele sveče / ekspr. sveče pod nosom sta si brisala kar z rokavom sluz, smrkeljevfem. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali umrl bo; žarg., šport. narediti svečo stojo na lopaticahbot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; fiz. sveča enota za merjenje svetilnosti; kandela; rel. velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa
  14.      svečán  -a -o prid. (á) 1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: svečani akt ustanovitve akademije; povabilo na svečani sprejem slovesni sprejem; svečana podelitev priznanj / svečana krstna predstava / svečano kosilo // ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo; slovesen: svečana obljuba / svečana izjava 2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: svečan nastop; svečano občutje, razpoloženje; vse je bilo zelo svečano / svečani trenutki; njegov glas je bil tih in svečan; pren., ekspr. svečana tišina gozda 3. namenjen, predpisan za posebne prilike: svečana uniforma; ovratnik pri svečanem oblačilu / obleka za svečane prilike ∙ ekspr. danes je posebno svečana svečano oblečena svečáno prisl.: svečano se obleči; svečano okrašena dvorana
  15.      svečánost  -i ž (á) 1. prireditev, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: pripraviti veliko svečanost; to obleko nosi samo ob svečanostih; svečanost ob podelitvi nagrad / pogrebna, spominska svečanost 2. lastnost, značilnost svečanega: svečanost dogodka; ekspr. zavedati se svečanosti trenutka
  16.      svečár  tudi svéčar -ja m (á; ẹ̑) izdelovalec ali prodajalec sveč: kupiti sveče pri svečarju
  17.      svečeníca  -e ž (í) ženska oblika od svečenik: svečenice so varovale sveti ogenj ∙ evfem. svečenica ljubezni vlačuga, prostitutka
  18.      svečeníštvo  -a s () 1. svečeniki: vladajočemu razredu je pripadalo tudi svečeništvo 2. redko svečeniški stan: znamenja svečeništva ● star. praznovati petdesetletnico svečeništva duhovništva
  19.      svéčica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od sveča: prižigati svečice; okrasiti s svečicami / kostanji so imeli že nežne zelene lističe in svečice ◊ teh. svečka
  20.      svéčka  -e ž (ẹ́) 1. manjšalnica od sveča: prižgati, upihniti svečko; okrasiti jelko s svečkami in okraski; voščena svečka / pod nosom mu visita dve svečki 2. teh. priprava z elektrodama za vžig goriva v bencinskem motorju z električno iskro: zamenjati svečke; rezervne svečke / avtomobilska svečka; vžigalna svečka; žarilna svečka priprava z grelom, ki zažari in s tem pomaga pri vžigu vnetljive zmesi v dizlumed. zdravilo v obliki paličice, ki se daje v danko
  21.      svéčnik  -a m (ẹ̑) držalo, stojalo za sveče: dati svečo v svečnik; bakren, srebrn svečnik / dvoramni z dvema krakoma, rogljema, enoramni svečnik z enim krakom, rogljembot. gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti; jesenski svišč
  22.      svéder  -dra m (ẹ́) 1. orodje z navoji za delanje lukenj, vrtin: nabrusiti sveder; vpeti sveder; vrtati s svedrom; jeklen, kovinski sveder; konica svedra se je zlomila; neroden je kot sveder v žepu zelo / diamantni sveder z diamantno konico; dletasti, koničasti sveder; lesni sveder; navojni sveder za vrtanje navojev; ročni, strojni sveder; rudarski, zobozdravniški sveder 2. nav. ekspr. kar je temu podobno: izpod rute so ji silili svetli svedri / koruzni listi se zaradi suše zvijajo v svedre ● kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočkiaer. sveder letalska figura v obliki strnjene krivulje vijaka navpično okrog vzdolžne osi letala; gozd. prirastni sveder za ugotavljanje debelinskega prirastka drevesa; les. kačasti sveder za vrtanje globokih lukenj v les; mont. razširjevalni sveder; obrt. kamnolomski sveder; zool. živi sveder morska školjka, ki vrta v lesene konstrukcije, Teredo navalis
  23.      svedóčba  -e ž (ọ̑) zastar. 1. dokaz: njegova pisma so svedočba, da je še ni pozabil; pismena svedočba 2. spričevalo: razdeliti učencem svedočbe / zdravniška svedočba
  24.      svédranje  -a s (ẹ̑) glagolnik od svedrati: svedranje las
  25.      svédrast  -a -o prid. (ẹ́) podoben svedru: svedrasti ostružki; svedrasti zvitki papirja; miza s svedrastimi nogami / ekspr. svedrast pogled vrtajoč, vprašujočbiol. svedraste bakterije spiralaste bakterije svédrasto prisl.: svedrasto zavito rogovje

   52.930 52.955 52.980 53.005 53.030 53.055 53.080 53.105 53.130 53.155  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA