Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (52.955-52.979)



  1.      súličarka  -e ž () bot. vodna rastlina s suličastimi listi in belimi ali rožnatimi cveti v kobulih; žabarka: gojiti suličarke v akvariju ◊ zool. ameriška suličarka velika južnoameriška strupena kača s koničasto glavo, Bothrops
  2.      súličast  -a -o prid. () podoben sulici: suličasta oblika / suličasti vrhovi smrek ♦ bot. suličasti list
  3.      súličica  -e ž () 1. manjšalnica od sulica: dečki s čakami in suličicami 2. lov. prvo letalno pero v peruti sloke: med trofejami je imel tudi suličico
  4.      súličnik  -a m () nekdaj stojalo za sulice: vtakniti sulico v suličnik
  5.      súltan  -a m () v nekaterih državah vladar: postati sultan; sultana je nasledil brat / nekdaj turški sultan; sultan Murat ∙ ekspr. ta človek je pravi sultan zelo ukazovalen, brezobziren
  6.      sultanína  -e ž () nav. mn. velika svetla rozina brez pečk: posuti testo s sultaninami; korinte in sultanine
  7.      súltanka  -e ž () v nekaterih državah vsaka od sultanovih žen, zlasti najpomembnejša: sultanka je rodila sina
  8.      súm  -a m () na nepotrjenem dokazu temelječa misel a) da je kdo lahko v določeni zvezi s slabim, nedovoljenim dejanjem: sum je bil utemeljen; odvrniti sum od sebe; njegovo vedenje vzbuja sum; rahel sum; ekspr. v tem ni niti sence suma / sum leti, meri nanj osumljen je on; pog. sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; imeti koga na sumu sumiti ga b) da je kaj lahko v resnici slabo, nezaželeno: sum, da je (bolezen) rak, se je okrepil, potrdil; sum, da je potrdilo ponarejeno / žarg., med. sum na zlom ● pog. obšel ga je sum v to možnost dvom o njejjur. sum kaznivega dejanja
  9.      súma  -e ž (ū) knjiž. 1. vsota, seštevek: plačati veliko sumo ♦ mat. znak za sumo 2. redko povzetek: podati sumo predavanja
  10.      sumácija  -e ž (á) 1. mat. seštevanje: znak za sumacijo 2. knjiž., redko povzetek: sumacija predavanja ◊ biol. sumacija dražljajev seštevanje dražljajev, ki so vsak zase po jakosti pod dražljajskim pragom, njihovo hkratno delovanje pa povzroči vzburjenje
  11.      sumáren  -rna -o prid. () knjiž. kratek, povzemajoč: sumaren pregled / sumarni zapisnik / moti ga tako sumarno prikazovanje problemov posplošeno, poenostavljenojur. sumarni postopek skrajšani postopek sumárno prisl.: ne obravnavati česa podrobno, ampak le sumarno ∙ knjiž. v članku so poročila navedena le sumarno so le našteta; knjiž. kritiki so razstavo sumarno pohvalili na splošno
  12.      sumáričen  -čna -o prid. (á) knjiž. kratek, povzemajoč: sumaričen pregled slovenske književnosti; sumarično poročilo / ocena je preveč sumarična posplošena, poenostavljena sumárično prisl.: sumarično podana vsebina
  13.      súmen  -mna -o prid. (ú ū) 1. knjiž. ki sumi: biti zlobno sumen / sumni pogledi 2. star. sumljiv: postal jim je sumen / sumne lise na koži súmno prisl.: sumno pogledati / v povedni rabi sumno se mu je zdelo, da molči
  14.      sumíranje  -a s () glagolnik od sumirati: sumiranje, subtrakcija in druge računske operacije / sumiranje delov v skladno celoto
  15.      sumljív  -a -o prid., sumljívejši ( í) ki vzbuja sum: zaradi svojega vedenja ji je postal sumljiv; sumljiva oseba / sumljive okoliščine; njegovo ravnanje se mi zdi sumljivo / ekspr. ženska sumljive preteklosti moralno oporečna / bolnikova oteklina, temperatura je sumljiva / ekspr. vino sumljive barve sumljívo prisl.: sumljivo se vesti / v povedni rabi sumljivo se jim je zdelo, da molči; sam.: če opazite kaj sumljivega, sporočite
  16.      sumljívec  -vca m () 1. kdor (rad) sumi: sumljivcu je bilo dovolj, da ju je videl skupaj 2. ekspr. sumljiv človek: neki sumljivci se potikajo okoli skladišča; zapreti sumljivca
  17.      sumníčav  -a -o tudi sumničàv -áva -o prid. (í; á) ki (rad) sumniči: bil je zelo sumničav; sumničave ženske // ki izraža, kaže, da kdo sumniči: sumničavi pogledi; sumničava domišljija sumníčavo tudi sumničávo prisl.: sumničavo gledati, vprašati
  18.      sumníčavost  tudi sumničávost -i ž (í; á) lastnost, značilnost sumničavega človeka: poznal je njihovo sumničavost / vzbuditi sumničavost sumničenje
  19.      sumníčenje  -a s () glagolnik od sumničiti: vznemirjalo ga je sosedovo sumničenje; zavračati sumničenje; imeti razlog za sumničenje / ekspr. boleča sumničenja
  20.      súmnja  -e ž (ū) knjiž. sum: to jim je vzbujalo sumnjo, da je on zažgal; iskati potrdila za svojo sumnjo
  21.      sumnjív  -a -o prid. ( í) 1. star. ki (rad) sumi: to so nezaupljivi in sumnjivi ljudje / sumnjiv pogled 2. zastar. sumljiv: sumnjive ljudi so aretirali / njegova prijaznost se ji je zdela sumnjiva
  22.      súna  -e ž (ú) v muslimanski veri v koranu nezapisani nauki Mohameda in prvih štirih kalifov: priznavati suno in koran
  23.      súnek  -nka m () 1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib: ob sunku si izpahniti roko; sunek proti obrazu; sunek s kolenom, z roko; sunek z nožem / telo se mu je treslo v sunkih; s sunkom odpreti vrata // hiter, kratek in sorazmerno močen premik česa sploh: sunek puške, ročice / sunek vetra; burja je pihala v sunkih do sto kilometrov na uro / ob prvem potresnem sunku so ljudje zbežali na prosto // sila, ki nastane kot posledica takega giba, premika: sunek ga je podrl na tla; ublažiti sunek; močen, rahel sunek / sunki voza so ga premetavali sem in tja / dobiti sunek v trebuh 2. ekspr. oborožena vojaška akcija s hitrim premikom v določeno smer: odbiti sovražnikov sunek 3. ekspr. nenadna, močna pobuda, spodbuda: njegove besede so bile sunek, ki je sprožil to odločitev 4. knjiž. nenadna, močna in kratkotrajna pojavitev česa: sunek strahu / kričanje je prihajalo v sunkih do njih ◊ elektr. (električni) sunek kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost; impulz; fiz. sunek produkt nespremenljive količine in časa; impulz; pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha; pulz; lov., voj. milostni sunek s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. sunek dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec utež najprej naložiti na prsi, nato pa jo dvigniti nad glavo; dvigniti v sunku sto kilogramov
  24.      sunít  -a m () pripadnik muslimanske vere, ki poleg korana priznava tudi suno: suniti in šiiti
  25.      súnkoma  prisl. () knjiž. v sunkih, s sunki: množica se sunkoma pomika k vhodu; veter se sunkoma zaganja v obraz / ihtela je tiho, sunkoma // s sunkom: sunkoma odpreti vrata / sunkoma se predramiti

   52.830 52.855 52.880 52.905 52.930 52.955 52.980 53.005 53.030 53.055  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA