Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (52.505-52.529)


  1.      stôlpek  -pka m (ō) manjšalnica od stolp: zidovje z zobčastimi nadzidki in stolpki ♪
  2.      stolpìč  -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od stolp: stolpiči na palači se krušijo; grajski stolpiči 2. nekajnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: urediti gredice okoli stolpičev; petnadstropen stolpič; stanovanjski stolpiči 3. ekspr. steber, stebriček: bršljan je opletal stolpiče ob vhodu; oder je stal na stolpičih 4. redko rubrika, stolpec: na seznamu je bil tudi stolpič za poklice; poiskati številko v spodnjem stolpiču ♪
  3.      stôlpnica  -e ž (ȏ) zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: zidati stolpnice in bloke; vseliti se v stolpnico; betonske stolpnice ♪
  4.      stomatológ  -a m (ọ̑) zdravnik za bolezni zob in ust, zobozdravnik: poslati pacienta k stomatologu ♪
  5.      stómilijonínka  -e ž (ọ̑-ȋ) del na sto milijonov enakih delov razdeljene merske enote: stomilijoninka centimetra, grama ♪
  6.      stonóga  tudi stonôga -e ž (ọ̄; ō) 1. nav. mn., zool. kopenski členonožci s podolgovatim, enakomerno členastim telesom, Myriapoda: pajkovci in stonoge 2. nizko ničvreden, malovreden človek: ta človek je prava stonoga ♪
  7.      stóodstóten  -tna -o prid. (ọ̑-ọ̑) 1. ki znaša sto odstotkov: stoodstotna udeležba na volitvah; dobiti stoodstotno povračilo 2. ekspr. popoln, vsestranski: nikoli ne bo stoodstoten Američan / uspeh je stoodstoten; zahtevati stoodstotno natančnost pri delu / stoodstotni invalid stóodstótno prisl.: udeležiti se volitev stoodstotno; predstava je stoodstotno uspela ♪
  8.      stóp  -a m (ọ̑) nar. steber: zabiti stop v zemljo ♪
  9.      stòp 1 stópa m (ȍ ọ́) 1. alp. razpoka, izboklina v steni, ki plezalcu omogoča, da se opre, stopi: plezal je in iskal stop; v živo skalo vsekani stopi 2. redko korak, stopinja: dolgi stopi / stop za stopom se je pomikal naprej ● star. hoditi, jahati v stop v korak ♪
  10.      stòp 2 stópa m (ȍ ọ̄) 1. žarg. avtostop: prišel je s stopom / vsako soboto gre domov na stop 2. publ. prepoved, ustavitev: uveljaviti stop za uvoz; neskl. pril.: avt. znak stop in stop znak znak v križišču, pred katerim mora voznik vozilo ustaviti; znak ustavi; črta stop in stop črta neprekinjena prečna črta, pred katero mora voznik vozilo ustaviti; črta za ustavljanje; prim. nonstop ♪
  11.      stòp  medm. (ȍ) pog. stoj: stop, tu čez ne smeš iti / stop, vozniško dovoljenje, prosim; pren. stop, nehaj že govoriti take neumnosti ♦ ptt, kot opozorilo za konec vsebinske enote pridemo jutri stop ♪
  12.      stópa  -e ž (ọ́) nav. mn. navadno lesena priprava, v kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn: stope gredo, topotajo; voda žene stope; prinesti proso v stope; luščiti, phati ajdo, ječmen v stopah / stope se dvigajo in spuščajo, enakomerno udarjajo; konica stope; noge ima težke kot stope / nožna, ročna stopa; pren., ekspr. dati tekst v stope jezikovnih strokovnjakov // navadno lesena priprava za drobljenje trdih snovi sploh: v stopah so drobili želod; stope za čreslo, mak, rudo ◊ usnj. priprava za mastno strojenje, mehčanje kož ♪
  13.      stôpa  tudi stópa -e ž (ó; ọ́) 1. redko korak, stopinja: vsako stopo je moral preudariti 2. alp. razpoka, izboklina v steni, ki plezalcu omogoča, da se opre, stopi; stop1: v skalah je nastalo več majhnih stop; plezal je od stope do stope ♪
  14.      stopáj  -a m (ȃ) nar. korak, stopinja: umaknil se je nekaj stopajev vstran; noga se mu ugreza ob vsakem stopaju / globoko udrti stopaji ♪
  15.      stopájnica  -e ž (ȃ) teh. navadno lesen del stopnice, na katerega se stopa: pritrditi stopajnice ♪
  16.      stopálce  -a s (ā) manjšalnica od stopalo: dekle z majhnimi stopalci / naplesti stopalce pri otroški nogavici ♦ zool. del noge pod golenjo pri žuželkah ♪
  17.      stopálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stopalo: stopalne kosti, mišice ♦ anat. stopalni obok srednji vbočeni del stopala ♪
  18.      stopálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. pedal: pritisniti na stopalko / stopalka za plin, zavoro / stopalka pri kolesu 2. lov. past, ki se sproži s pritiskom na ploščo sredi pasti: nastaviti stopalke ♪
  19.      stopálnica  -e ž (ȃ) 1. anat. vsaka od petih kosti v stopalu: zlomiti si stopalnico 2. knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: stopalnica pri kolovratu 3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): z eno nogo je že stal na stopalnici kočije ♪
  20.      stopálo  -a s (á) 1. del noge od gležnja do konca prstov: stopalo ga je bolelo; stopati na celo stopalo; odtisi stopal v blatu ♦ med. plosko stopalo z izravnanim srednjim delom // del nogavice, ki pokriva stopalo: razparati stopalo 2. redko pedal (pri kolesu): zadeti ob stopalo kolesa 3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): stati na stopalu kočije ♪
  21.      stópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od stopati, hoditi: slišalo se je stopanje po asfaltu; stopanje na mestu; stopanje po taktu / stopanje v zakon ♪
  22.      stópanje  in štópanje -a s (ọ̑) glagolnik od stopati, ustavljati: prepovedati stopanje na avtocesti ♪
  23.      stópar  tudi štópar -ja m (ọ̑) pog. avtostopar: ustaviti stoparju; sprejeti v avtomobil stoparja ♪
  24.      stóparka  tudi štóparka -e ž (ọ̑) pog. avtostoparka: skupina stopark ob cesti ♪
  25.      stópica  -e ž (ọ̄) lit. osnovna metrična verzna enota: meriti stopice; verz iz petih stopic ♪

   52.380 52.405 52.430 52.455 52.480 52.505 52.530 52.555 52.580 52.605  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA